Prvi ples mrhovinarjev!

Imel sem namen, da se po včerajšnji izvolitvi nove mandatarke bodoče slovenske vlade, vzdržim vsakršnega komentiranja. Mandatarki Alenki Bratušek je enostavno potrebno pustiti nekaj časa in ji privoščiti nekaj  prepotrebnega medijskega in tudi političnega miru, da svoje delo skuša kar najbolje opraviti in sesatviti ekipo. Glede na partnerje v novi parlamentarni koaliciji ji ne bo niti najmanj lahko. Trije veliki strankarsko politični in osebni egoti, ki so se zbrali okrog nje, ji bodo krepko delali sive lase in ji skušali vsiliti kar nekaj tega zaradi česar je padla Janševa vlada.

Vendar ne bodimo preveč črnogledi in pesimistično preroški, ter pustimo torej Alenki ta nujni čas in mir, da poskuša narediti skoraj nemogoče. To je, sestaviti vlado, ki bo v parlamentu dobila dovolj glasov in začela vladati v skladu z načeli, ki jih je Alenka včeraj predstavila v državnem zboru. Saj trenutno druge možnosti ali izbire niti nimamo. Kaj bi ali mogoče celo bomo dobili s predčasnimi volitvami, pa je seveda velika neznanka in zgubljenega časa ter zapravljenih priložnosti država ter vsi mi ne bomo mogli nikoli nadomestiti.

Pa tega zapisa nisem začel z namenom, da Alenki zapišem kaj vzpodbudnega kot popotnico na njeni poti v politični pekel, na katero se je včeraj podala. Z Virantom, Lukšičem in Erjavcem v postelji ter ljubosumnima Pahorjem in Janšo v predverju, ji seveda ne bo niti malo lahko.

S prav posebnim zanimanjem sem začel danes zjutraj prebirati slovenske spletne medije in odzive na včerajšnjo izvolitev Alenke za mandatarko. Nekaj političnih boksarskih udarcev je sicer dobila naravnost v brado in trebuh že včeraj. To me niti ni posebej presenetilo, ker Janša je s svojmi užaljenim strankarskimi vojščaki ter raznimi drugimi interesnimi in koristoljubnimi priskledniki, znan po tem, da ne izbirajo ne metod in ne srestev, ko je potrebno nekoga očrniti.

Presenetili pa so me odzivi večnih ekonomskih profesorskih vedeževalcev in vsevednikov, ki  so kot hijene planili po novi mandatarki in že danes vedo, da bo vse narobe, in da se nam z njo piše črno kot se nam naj ne bi še nikoli pisalo. In skoraj prav vsi ali vsaj ogromna večina njih, je že kdaj v preteklosti grela ministrske stolčke in imajo tako kar nekaj zaslug za razmere v katerih se danes nahajamo in ki so Alenko pripeljale na vrh bodoče slovenske vlade. Cenjenim gospodom profesorskim ekonomskim vedeževalcem ter mešetarjem in vsem drugim večnim javnim političnim komentatorjem ter ustvarjalcem javnega mnenja v državi, naj končno že nekdo pove, da imamo tako kot Janše in nesposobne Ljudmile, tudi njih že krepko preko glave. Koliko vedo in koliko so sposobni so doslej že pokazali in sedaj naj bodo vsaj toliko omikani in vsaj molčijo ter se dodatno ne sramotijo. Če že ne želijo ali ne znajo pomagati državi in v njej živečim državljankam ter državljanom, potem naj lepo mirno uživajo v svojih kabinetih ter nam namerno ne škodujejo in nas s svojimi kabinetnimi strokami ter demagogijami ne zavajajo in ne morijo. Enako velja seveda tudi za največji del slovenskih medijev. Vse edini vedo vedno najbolje in največ , ko pa jih nastaviš kot ministre ali jih pošlješ v kakšne nadzorne odbore podjetih, pa si v vladi z njimi nimaš kaj začeti ali pa si zagotovo zapečatil usodo podjetij v katera si jih poslal. Potem se vrnejo v svoje kabinete in vse ponovno znova. Kako dolgo še tako za naš davkoplačevalski denar?

Ženska še kot nova mandatarka ni storila drugega kot se poslankam in poslancem zahvalila za zaupanje ter izvolitev in že je trop politikantskih, ideoloških in kvazi strokovnjakov ter drugih večnih čvekačev in nakladačev planil po njej. Pravzaprav so s tem mrhovinarskim trganjem živega telesa nesrečne ženske največ povedali o sebi in prav nič o njenih sposobnostih, namerah in učinkovitosti kot nove morebitne predsednice vlade. O Alenkinih sposobnostih in dobrih namerah državljanke in državljni še ne vemo nič. O sposobnostih in namerah njenih današnjih hijenskih kritikov pa vemo veliko in jih tudi krepko občutimo.

Preklete položnice!

Prav imate. Res sem se pisanja tega prispevka lotil v stanju hude jeze ali že kar pravega besa ter pod pritiskom in zavedanju svoje velike nemoči, da karkoli spremenim in kakor koli komu pomagam. 

Kar na začetku naj zapišem, da tisti, ki težav s plačevanjem položnic z vedno večjimi zneski nimate, da kar takoj prenehate z branjem in kliknete na kako drugo in bolj optimistično ali vedrejšo spletno stran. Zakaj bi si pokvarili dan ali celo teden, ki se je komaj prav začel?

K pisanju tega prispevka me je vzpodbudila znanka, ki stanuje v sosednjem bloku in mi je predstavila nekaj prav grozljivih življenjskih zgodb svojih upokojenskih prijateljev ter nezaposlenih znancev. Večino tistih ljudi celo poznam in jih občasno v mestu celo srečujem ter se z njimi pozdravljam. Nisem pa poznal njihovih nesrečnih zgodb. In koliko takšnih ali še veliko bolj tragičnih zgodb revnih upokojencev, nezaposlenih delavk in delavcev, delovnih in drugih invalidov, hudo bolnih, slabo plačanih zaposlenih in delavcev, ki jim plač delodajalci po več mesecev sploh ne izplačajo, mladih, ki komaj plačujejo kredite za svoja kupljena stanovanja ter mnogih drugih, ki živijo v bedi in revščini ali na samem njenem robu, je po vsej moji dragi domovini Sloveniji? Velika večina teh nesrečnih ljudi ima družine z malimi ali že šolajočimi otroci.

Vsak mesec jih različni upniški naslovi zasipajo z množico položnic, ki jih morajo plačati. Takšen je pač red. Če ne bodo poravnali prejetih položnic, bodo proti njim sproženi ustrezni pravni postopki in na koncu še sodne izvržbe. Ostali bodo brez televizorja, sedežne garniture, kolesa, računalnika, brez stanovanja in celo vrženi na cesto, odklopili jim bodo elektriko, vodo, kabelsko, ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje, telefon................. Položnica je sveta stvar, ki jo varujejo zakon, oblast in kapital. Tu ni milosti. Plačaj ali pa se sooči s posledicami.

Pokojnina, ki je po črki zakona in volji oblastnih elit ter svoji kupni moči vedno manjša, je seveda nekaj drugega. Če je in ko je ter kolikšna pač že je, je stvar oblasti in tu neke zaščite pač ne more biti. S plačami delavk in delavcev, tako v realnem sektorju kot sedaj skoraj tudi že v premnogih sektorjih javne uprave, je enako. Pač je, ko je in tolikšna kot je, pač je. Če seveda sploh je in kadar je. Pokojnine, plače in drugi prejemki državljank in državljanov nimajo nič skupnega z boginjo položnico. Če si sam in celotna tvoja družina, ostal brez plače, brez socialnih dohodkov, z vedno manjšo pokojnino, ne zanima nikogar, ker brez položnic ostal zagotovo ne boš.

Pokojnina, plača, socialni prihodki in drugi prihodki pač niso več varovana kategorija, ker to je lahko le sveta položnica. Ker nisi dobil plače ne hodi na sodišče, ker prej kot boš dobil pravno papirno zadovoljitev, boš bankrotiral ali pa celo naredil samomor, svojega denarja pa po tej poti ne boš dobil nikoli. Če ne boš plačal položnice, pa se bo pravni stroj te države zagnal s polno paro in v zelo kratkem času ti bo na vrata potrkal sodni izvršitelj. Delodajalec je namreč dolžan plačati kilogram železa, ki ga potrebuje v svoji proizvodnji, ni pa dolžan plačati človekovega dela, ki ga tudi potrebuje v proizvodnji. Vendar ne nujno tvojega, ker te lahko nažene in verižno izkoristi delo nekih drugih, tebi podobnih kapitalističnih sužnjev.

Kako torej pristriči peruti tej svetnici položnici. Enostavno! Ko jih več ne zmorete plačevati, jih začnite masovno in organizirano pošiljati različnim naslovnikom, ki so posredno ali direktno krivi za vašo plačilno nezmožnost. Nekaj jih pošljite domačemu župniku, pa vaši škofiji in potem še nadškofiji v Ljubljano. Ker verjetno še niste pozabili besed vašega župana v predvolilni kampanji, tudi sedaj nanj ne pozabite in mu jih pošljite kar zajeten šop. Tudi napovedi političnih strank in njihovih liderjev, pred zadnjimi volitvami, vam še vedno odzvanjajo v ušesih. Ti naj bodo naslednji naslov, ki ga boste osrečili s kakšno položnico. Ne pozabite tudi na aktualnega predsednika države, ki se zelo trudi, da bi bil kar najbolj ljudski. Pa naj svojo ljudskost dokaže še s plačilom kakšne vaše položnice, saj ima kar nekaj zaslug, da vam danes gre tako zelo slabo. Nikakor pa ne smete pozabiti na svoje drage poslanke in poslance, ki ste si jih izvolili ter na predsednika ali predsednico vlade in njegove oziroma njene ministre, ki imajo za vašo nesrečo še največ zaslug in torej naj bo tudi njim poslan šop položnic primerno debel.

Ko boste tako svoje položnice sortirali po naslovnikih, jih nujno nekaj prihranite še za, nam tako drago in ljubljeno EU, in najzajetnejši šop položnic pošljite še v Bruselj. Ker tam so pa še od vseh prej navedenih, najbolj krivi in odgovorni, da nimate za plačilo položnic, da ste brez zasluženih penzij in plač, da ste sami in vaša deca lačni in da ste danes revež ter kapitalistični tlačan in suženj. Naredite torej končno že nekaj zase, ker nihče od zgoraj navedenih za vas ne bo naredil popolnoma nič. Za kuverte in znamke pa boste menda le še zmogli.

EU kolonializem na pohodu

Že v enem prejšnjih svojih prispevkov sem se spraševal kako dolgo lahko združena EU še vzdrži tako katastrofalno naraščajoče poglabljanje razlik med bogatim, razvitim in privilegiranim severom ter izropanim in vedno bolj siromašnim ter izropanim jugom? 

Socialna vrenja v južnih državah EU povezave so vedno bolj pogosta ter masovna in prav nobenega dvoma več ni, da režimi v državah Portugalske, Španije, ( v kratkem tudi Italije in Hrvaške ) Slovenije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Grčije ne obvladujejo razmer in se zatekajo k vedno hujšim represivnim ukrepom nad lastnim ljudstvom. Standardi demokracije, svobode in ljudske pobude se pod pritiski domačih političnih in kapitalskih elit, ki jih za vrat neusmiljeno stiskajo zahodne države ob pomoči EU birokracije v Bruslju, umikajo standardom ter ukrepom, ki so značilni za diktature in kolonialne odnose.

Čeprav tega nihče ne želi ter ne sme priznati in javno povedati ali zapisati, je danes vsak dan bolj jasno, da je razviti sever EU povezave v preteklosti s svojo finančno in gospodarsko politiko potisnil v kolonialni odnos celoten jug ter si ga v popolnosti podredil. Gospodarstva južnih držav so ne le uničena, temveč so bila  v preteklih letih s pomočjo pravnega sistema  EU povezave ter kapitala razvitega severa tudi skoraj v celoti izropana in kapitalsko, finančno ter politično podrejena Bruslju ter severnim državam, ki administrativni center EU obvladujejo.

Znašli smo se torej že na točki, ko je le razglabljanje in analiziranje zakaj smo se znašli v razmerah v katerih smo in kdo je za to bolj ali kdo manj kriv, postalo ne le neproduktivno, temveč celo že za obstoj države Slovenije in naroda nevarno. Za takšne razprave enostavno sedaj nimamo več časa. Zanimivo je kako Slovenci še vedno slepo verjamemo v EU institucije, se jim ubogljivo priklanjamo, nanje zaklinjamo ter slepo izvršujemo vse njihove ukaze. Grki so prvi spoznali, da jim nevarnosti grozijo prav iz te in takšne EU in njej podrejenih ter od nje odvisnih domačih finančnih, kapitalskih in oblastnih elit. Z grozo pa so spoznali tudi, da se sami iz tega kolonialnega objema ne morejo izviti ter se rešiti. Nekaj podobnega sedaj vsak dan bolj ugotavljajo tudi Španci in Bolgari. Kdaj bomo to spoznali Slovenci, če bomo sploh še ob pravem času, pa je seveda že drugo in tudi zelo usodno vprašanje.

Naša slovenska težava je, da smo ob vstopanju v EU ter pozneje še v prevzem skupne valute evro, to izvedli in doživljali kot ideološki projekt in ne kot ekonomsko ter gospodarsko interesni, ki bi bil podrejen slovenskim nacionalnim interesom. Šli smo celo še dalje in smo ljudem vbili v glave ter v zavest, da slovenski nacionalni interes sploh ne obstaja in da je naš edini nacionalni interes, da v trgovini za čim manj denarja kupimo čim boljše blago. Halo!!! Ekonomsko finančni, politični, kapitalski in drugi ideologi ter glasniki slovenskih roparskih in izkoriščevalskih elit, ki so odlično odigrali vlogo hlapčičev zahodnega EU kapitala in Bruslja, so tako uspeli ljudi prepričati, da državljanke in državljani Slovenije nimamo svojih nacionalnih interesov. In to agresivno ter brezkompromisno počnejo še danes. Pri tem se tako imenovani levi in desni politiki niti preveč ne razlikujejo. Ne streznijo jih niti okoliščine kot so, da imamo že danes okrog 160 tisoč brezposelnih in se njihovo število vsak dan še povečuje, da okrog 350 tisoč upokojencev živi na sami meji revščine in veliko njih že krepko pod njo, da so mezde fizičnih delavcev mizerne in ne zadoščajo za preživetje delavskih družin, da delodajalci vse pogosteje svojim delavcem po več mesecev ne izplačajo plač in ne plačujejo prispevkov, da nam razpada pokojninski sistem, razpada zdravstveni sistem, ne deluje nam pravni sistem in razpadajo tudi vsi drugi družbeni sistemi in podsistemi.

Uprizarjajo pa nam dnevne bitke političnih in drugih elit za oblast, delajo sezname državnega premoženja, ki bi še ga lahko prodali in tako še vsaj kratek čas preživeli. Ne zaustavijo ali preprečijo niti enega samega stečaja podjetij, ki bi lahko preživela in sprejemajo ukrepe ter prilagajajo pravni red s katerim bi lahko disciplinirali lačno ter  nezadovoljno in bodočnosti oropano ljudstvo. Tudi, če jim mirno dopustimo, da vse to izvedejo, bo tega hitro konec in kaj potem?  Od česa bo živelo ljudstvo na južni strani Alp? Denar se ne dela v bankah. Ne domačih in ne v tujih. Denar se ne dela tudi v trgovini. Denar se dela samo v proizvodnji in nikjer drugje. Denar se torej dela v sektorju, ki smo ga mi ob pomoči bogatega zahoda in Bruslja že skoraj v celoti uničili in tisto kar je še ostalo bi sedaj radi še poceni prodali. Naj se nihče ne zavaja, da je moč dovolj denarja ustvariti v nekaj sto malih podjetjih in nekaj tisoč obrtnikih, kot so še nekaj let nazaj javno govoričili znani slovenski ekonomisti. Tudi slovenski turistični kuharji, natakarji in sobarice ne bodo uspevali zagotoviti dovolj denarja za našo slovensko nacionalno preživetje. Družbena ekonomija brez velike množice malih in srednjih ter predvsem tudi velikih gospodarskih podjetij  še nikjer ni preživela in tako tudi v Sloveniji ne bo, pa naj naši ekonomski ideologi in vedeževalci čvekajo kar jih je volja. Koliko vedo in koliko so sposobni  pa so v teh nekaj preteklih letih že dokazali in le vprašamo se lahko odkod jim pogum, da se še vedno oglašajo, napovedujejo, svetujejo, vedežujejo in nakladajo?

Skušajmo si zastaviti vprašanje v kakšni državi in kako bomo živeli čez pet let? Ne več, dovolj je le 5 let. Poznate pravi odgovor? Če ga, potem danes hitro naredite nekaj zase, svoje otroke in svoje vnuke. Nimamo več časa in pri svoji odločitvi, da nekaj zase storite, ne računajte na EU. Od ideološkega zanosa se ne da nahraniti otrok in ne plačati položnic.

Podobnost je res le naključna, četudi je zlobna!

Že lep čas, občasno tudi malo bolj pozorno ter kolikor mi mediji seveda to dopuščajo, spremljam delo naših EU poslank in poslancev. Včasih me kakšna EU poslanka osreči s kakšnim kratkim zapisom tudi na Twitterju ali o njihovem delu in tem kako me tam v Bruslju zastopajo, občasno zasledim celo kaj na TV oziroma kakšnem spletnem mediju. Glede na pomembnost in usodnost odločitev, ki se tam v EU sprejemajo in  pri katerih slovenske poslanke in poslanci sodelujejo, vsekakor daleč premalo.

Tudi zanje tako velja star rek, ki pravi, da kar je daleč od oči je tudi daleč od srca. Vedno bolj me preveva občutek, da so zanje manj pomembni dolgoročni interesi države iz katere prihajajo in v njej živečih državljank in državljanov in se vse bolj podrejajo interesom velikih članic EU, raznim interesnim kapitalskim in političnim lobijem, ki obvladujejo celotno EU. To se je prav lepo pokazalo tudi danes, ko so odbori Državnega zbora razpravljali o sporni direktivi o koncesijah za upravljanje z vodnimi viri. Razen ene same EU poslanke, pri kateri sem imel občutek, da se zaveda morebitnih posledic in ve o kako resni ter usodni stvari se pogovarjajo, so mi ostale prisotne delovale kot kakšni slovenski politični janičarji. Tudi o tistih slovenskih EU poslancih in poslankah, ki jih danes na tem sestanku ni bilo, sem kdaj v preteklosti že dobil popolnoma enak občutek, da gre v resnici za tipične politično oblastne janičarje.

Za janičarje je nekoč v preteklosti je veljalo, da so jih kot nedolžne otročiče iztrgali iz naročja mater in domovine ter jih odpeljali v daljne kraje in tuje dežele ter so jih vzgojili po svojih merah in postavah. Dekleta, ko so odrasla, so svoje mesto našla v raznih haremih, fantiči pa so se čez kakšni dve desetletji, kot krepki možje vrnili v svoje domače kraje in skupaj s svojimi gospodarji klali in morili svoje rojake ter brate in sestre spravljali v nesrečo. V njihovo opravičilo bi lahko zapisali vsaj to, da jih večina niti ni vedela, da so tu kjer morijo in požigajo, njihove korenine, da so jim tu tekle zibelke in da morijo svoje brate in sestre po krvi.

Danes je seveda zelo drugače. Celo sami jih izvolimo in pošljemo v tuje dežele, da bi tam zagovarjali naše nacionalne in državne interese. Nas obveščali in opozarjali na nevarnosti, ki bi nam morebiti od tam lahko pretile. Pa to res tako počnejo? Sodeč po tem kako in kaj jih velika večina govori, s kom se tam v daljnih tujih krajih druži, kaj zagovarja in kako glasuje in še po mnogo čem, lahko mirno sklepamo, da ne. Ko so prišli v center evropske oblastne birokracije so postali veliki Evropejci in vneti zagovorniki skoraj vsega kar se tam kdo od pomembnih ter vplivnih spomni in misli, da bi njemu ali tistim, ki ga plačajo, lahko koristilo. In to nam potem doma prodajajo kot velike dosežke evropske demokracije, napredka ter blagostanja za vse, čeprav je tudi največjemu tepcu jasno, da nas spravljajo v podrejen odnos in iz nas delajo evropske tlačane in sužnje. In k temu skoraj ne smemo ničesar pripomniti, na nič vplivati, ničesar spremeniti in ob vsem še imeti prav nikakršnega svojega interesa. Naš nacionalni interes ni pomemben, ker pomemben je lahko le interes onih drugih, močnih, bogatih in vplivnih. Naše je, da poslušamo in njihovo, da ukazujejo, izsiljujejo in izžemajo.

Končno nam je uspelo priti do skrbno varovanega dokumenta!

Plagiatorju je naposled le uspelo pridobiti original izjave predsednika PS Zorana Jankoviča o odstopu z mesta predsednika stranke. Gre za skrbno varovan dokument, ki je shranjen v najsodobnejšem sefu in ga je moč odpreti le s šestimi različnimi gesli.

Zahvaljujem se za pomoč štirim najboljšim tajnim službam nam prijateljskih držav Kosova, Albanije, Singapurja in Afganistana, ki so združene uspele pridobiti to listino in jo kopirati.

Kopija te skrbno varovane skrivnosti:

«Οι μύθοι της χώρας μας είναι στα τραγούδια. Οι άγνωστες φύλακα της παράδοσης ιστορίες της ιστορίας βρίσκονται στα τραγούδια – οι αναμνήσεις μας σώζονται μέσα από την μουσική. Όλα εκείνα τα τραγούδια και οι ιστορίες που έμαθα και τα κενά στα βιβλία αυτά αποτελούν τα θεμέλια από τους γονείς μου, τη Βίβλο και τα βιβλία που διάβασα, όλα της εικόνας που έχω για την Αμερική. Αλλά δεν βλέπω τον εαυτό μου ως.

Είμαιμάλλον.............. 2013                                                  zoran jankovič l.r.

Se Borut Pahor sedaj preko Lukšiča maščuje Zoranu Jankoviču?

Lukšič: Pred glasovanjem Janković ne sme biti več predsednik PS-ja

Pred glasovanjem o novi vladi Zoran Janković ne sme biti več predsednik Pozitivne Slovenije, se je na njegovo bianco odstopno izjavo za MMC odzval predsednik SD-ja Igor Lukšič.

 »Mi bomo šli v poskus sestave vlade, ki bi poskušala narediti nek optimum. Prvi cilj je, da vse postopke izvedemo, da dobimo legalno in legitimno vlado ter uvidimo, kaj se da narediti. Če to ne bo mogoče, potem so tu predčasne volitve,« je ponovil Lukšič.

Nekaj časa sem celo verjel Lukšiču, Erjavcu, Virantu in Žerjavu, ki so na ves glas navajali razloge zakaj zapuščajo Janševo koalicijo. Po dogodkih, ki so se v slovenskem političnem prostoru dogodili v zadnjem mesecu dni, pa jim verjamem vedno manj. Vse bolj se mi dozdeva, da smo državljanke in državljani Slovenije žrtve velike zarote političnih pritlikavcev in pa njihove politikantske pokvarjenosti ter nesposobnosti. 

Ves čas od takrat, ko so napovedali, da zapuščajo vlado Janeza Janše, so z vlado tesno sodelovali, sprejemali vse kar jim je bilo predloženo, si bili enotni v nujnosti sprejemanja nekaterih, po krutem neoliberalizmu smrdečih, ukrepov in pri tem še tako malo ter bolj od daleč pikali Janeza Janšo zaradi poročila KPK,  ter sočasno prav besno napadali predsednika Pozitivne Slovenije (PS ) Zorana Jankoviča. Kar koli je Jankovič s svojim statusom v stranki PS naredil ni bilo dovolj, medtem, ko Janezu Janši ni bilo potrebno narediti prav nič in je lahko lepo mirno čakal ter jih opazoval kako se kobacajo v lastnih nasprotjih ter nesposobnostih.

Sedaj, ko je Jankovič predložil bianco pisno izjavo, da bo v primeru dogovora o novi vladi tudi dokončno odstopil kot predsednik PS, pa predsednik nekdanje Pahorjeve stranke SD, Igor Lukšič izjavlja, da mu ne verjame. Prepričan sem, da je to zelo  obojestransko in da tudi Jankovič nima niti najmanjšega razloga, da bi karkoli verjel Igorju Lukšiču ali za njim skrbno skritim predsednikom države Borutom Pahorjem, ki skoraj zagotovo v ozadju vleče ter koordinira ves ta cirkus. 

Jankovič je na volitvah za predsednika države podpiral dr. Danila Türka in zamerljivi Pahor mu tega nikakor ni pozabil. Tudi ni naključje, da se v Jankoviča ves čas najbolj zaganjata prav Lukšič in Virant, ki sta bila javno tudi največja Pahorjeva podpornika in sta bila tako celo v tihi neformalni volilni koaliciji z Janševo SDS ter Ljudmilino NSi čigar volivci so potem Pahorja tudi izvolili. Poročilo KPK je padlo kot naročeno, da se rešijo Janeza Janše, ki je bil sicer tako že krepko zrel za zamenjavo in sočasno obračunajo ter poravnajo stare račune še z Zoranom Jankovičem. 

Vprašanje pa je, če se jim bo na koncu tudi izšla deviza s katero sedaj nastopajo, da stranka PS in njena kandidatka za premierko Alenka Bratušek so sicer v redu, le njen predsednik Zoran Jankovič je zanič. Ker sedaj je večini državljank in državljanov že jasno, da ta koalicija, ki naj bi se sedaj sestavila in v kateri bi bili Jankovičeva ( Bratuškova ) PS, Virantova DL, Erjavčev DeSUS in Lukšičeva SD ne more sestaviti ne kvalitetne vlade in ne dobiti zaupanja ljudi. Očitno tudi Žerjavove SLS tu zraven ne bo, ker so jim že pred kratkim roke zvili ter jih za vrat stisnili ideološki in politikantski mešetarji iz ZZR ter RKC, ki računajo, da bi na naslednjih volitvah lahko SLS pobrala glasove tistih, ki bodo zagotovo zapustili Janšo in Novakovo. Zagrozili so jim, da jim razkoljejo in uničijo stranko ali pa se uklonijo in zavzamejo do volitev pozicijo navidezne desno sredinske nevtralnosti. In uklonili so se jim. Tako, da sem vedno bolj prepričan, da vso zgodbo iz ozadja vodi in koordinira ter nove mreže plete prav predsednik države Borut Pahor.

Kot kaže bodo storili vse, da se izognejo predčasnim volitvam, ki se jih vsi bojijo kot hudič križa, ker v igri so veliki vložki. Pri tem jih seveda vneto podpirajo njihove poslanke in poslanci, ki se zavedajo, da jih večina slovenskega parlamenta ne bo nikoli več videla od znotraj. In to že po enem letu, ko so se komaj prav navadili in polno zaživeli. Sedaj naj se odrečejo dobrim finančnim prihodkom, privilegijem, časti in oblasti ter občutku, da pa sedaj končno nekaj so in nekaj pomenijo. Ne, tega pa tako lahko že ne dajo iz rok. Če ne bo šlo drugače, pa bi jim kazalo pri njihovi težki odločitvi za odhod z oblasti, na naslednji ljudski vstaji malo pomagati. Seveda pa potem na izrednih volitvah odsloviti še vse njihove strankarske šefe in še koga, ki v ozadju pridno mešetari z našo usodo ter preizkuša našo strpnost. 

Vse to kar danes počnejo kot oblastniki v našo škodo in za naš denar, naj jutri mirno počnejo kot državljani kje v kakšni gostilni in za svoj denar. Mi pa jim obljubljamo, da jih tam ne bomo motili ali se vmešavali.

Človek zelo nevarnih namer in dejanj!

Dr. Janez Šušteršič, donedavni minister za finance v razpadajoči Janševi vladi, član in podpredsednik Virantove stranke Državljanska lista ( DL ) in politik, ki ga dobršen del slovenske javnosti pozna ter občuti kot trdega zagovornika neoliberalizma, je tisti gospod, ki si je vzel pravico, da nam zabaranta našo naravno dobrino - vodo.

S tem dejanjem, ki ga je želel tiho in daleč od oči in ušes slovenske javnosti izvesti, bi nas spravil v kolonialni odnos v katerem bi o naši usodii ter usodi vseh naših vodnih virov odločale močne in brezkompromisne mednarodne multinacionalke. Ali je o tem tudi na kakem tajnem sestanku odločala Janševa vlada ne vemo. Vemo pa, da o tem ni odločal in ni bil obveščen Državni zbor in o tem prikritem ter zahrbtnem dejanju finančnega ministra Janeza Šušteršiča ni prav nič vedela slovenska javnost.

Je bil s tem Šušteršičevim poskusom dejanja, ki ga prav mirno lahko označimo kot dejanje uperjeno proti interesom lastnega naroda ter vseh državljank in državljanov in proti interesom države Slovenije, seznanjen njegov strankarski šef Gregor Virant in njuna stranka Državljanska lista, pa seveda tudi nič ne vemo. Vsekakor bo velikega moralista in političnega čistuna Gregorja Viranta kot tudi njegove vidne člane stranke DL o tem potrebno še temeljito izprašati. Ljudje in politiki, takšnih za narod nevarnih namer in dejanj, ne morejo in ne bi smeli več nikoli dobiti prav nobene priložnosti, da bi lahko kot člani vlade ali slovenskega parlamenta, še kdaj odločali o tako pomembnih stvareh kot so razprodaja naravnih dobrin. Voda je lahko le v lasti slovenskih državljank in državljanov ter nikogar drugega. Če bo zaradi tega potrebno zapustiti EU povezavo, pa jo bomo pač zapustili. Počasi bomo namreč imeli teh bruseljskih kapitalsko interesnih diktatorjev in njegovih domačih slovenskih hlapcev ter neoliberalnih pritlikavcev res že preko glave. Se bo kdaj že končno kdo spomnil in začel te ljudi, ki nam uničujejo državo, naravne dobrine in iz nas delajo kapitalske ter vedno bolj odvisne sužnje, pošiljati pred ljudsko sodišče ?  Skrajni čas je že!

Kdo pa nas tako hudo ogroža?

Rasmussen poziva članice Nata, naj povečajo izdatke za obrambo

Bruselj -  Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes na zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju opozoril, da bo imel Nato ob nadaljnjem zmanjševanju porabe za obrambo težave pri zaščiti prebivalstva držav članic.

Kdo nas to tako zelo ogroža in kdo nas želi napasti? Če že moramo nekaj plačevati, potem bi nam vsaj lahko povedali kaj to plačujemo in pred kom nas NATO varuje. 

Nekaj se vojskujemo in red delamo tam v daljnem Afganistanu v vojni, ki so jo zakuhali in jo bodo na koncu skupaj z nami tudi izgubili, naši veliki prijatelji Američani. Ubogi Afganistanci niti ne vedo, da Slovenci sploh obstajamo in še manj vedo kje se naša deželica sploh nahaja in nam tudi nikoli niso želeli nič slabega. Pred njimi nas torej ni potrebno varovati.

Potem se gremo nek vojaški faktor na Kosovu. Koga in pred kom tam na Kosovu varujemo in zakaj sploh sodelujemo v tej sramotno nesrečni zgodbi, ki sta jo zakuhali EU in ZDA? Če sta želeli iz Kosova narediti nekaj državi podobnega, potem naj to pač počneta in naše pomoči pri tem ne potrebujeta. Zakaj bi mi plačevali nekaj kar se nas sploh ne tiče in kar se nam bo še v prihodnosti lahko grdo otepalo?

Tudi v Bosni in Hercegovini, iz katere so mednarodni politični in vojaški mešetarji naredili nekaj kar naj bi bilo državi podobnega, ne gre brez nas in našega denarja. In potem boste našo zastavo v družbi zastave bratskega NATA našli še na Bližnjem vzhodu in celo v Afriki. Kakšne slovenske interese se tam varuje ne ve nihče prav pojasniti. Pa tudi nič še nisem slišal, da bi nas kakšna država iz tistih okolij kakor koli ogrožala.

Generalni sekretar NATA pa sedaj stoka, da če ne damo več denarja, bo ogrožena zaščita držav članic. Torej tudi nas. On torej ve nekaj česar mi ne vemo. Recimo, da je res tako in torej skušajmo sami ugotoviti kdo nas ogroža. Hrvati so sicer radi glasni in se venomer nekaj tolčejo po svojih junaških prsih, vendar imajo toliko drugih potencialnih in veliko bolj verjetnih vojaških nasprotnikov, da jim napad na Slovence niti na kraj pameti ne bi padel. Italijani, Avstrijci in Madžari tudi ne kažejo nekih pretiranih želja, da bi se malo vojaško tepli s svojo sosedo Slovenijo. Kdo torej?

Kdo pa bi sploh še lahko bil tako neumen, da bi se lotil osvajanja že osvojene dežele in zasužnjevanja že zasužnjenih ? To kar se je nekoč po Evropi počelo s tanki se danes na veliko bolj sofisticiran način naredi s kapitalom. Na področju izvajanja te doktrine pa je prav NATO največji specialist in nas verjetno sedaj ne bo varoval pred samim sabo? Res ne razumem več ničesar drugega kot to, da bi morali ponovno za nekaj dati več denarja, čeprav ga niti zase več nimamo dovolj.

Voda - dobrina naša vsakdanja!

PODPIS PETICIJE PROTI PRIVATIZACIJI VODE

Slovensko ljudstvo, vlada, ustavno sodišče: Zahteva po ponovni proučitvi Zakona o VODAH

Hvala vsem, ki ste do sedaj prispevali svoje podpise za neodtujljivo pravico do  VODE. Podpisov je do sedaj zbranih 2000.

Obveščajmo naprej, da je potrebno celo Slovenijo povezati v skupen projekt, dober ter nujen za vse državljane, razen za elito kapitalističnih hlapcev in ritoliznikov, ki, z za človekovo življenje nujno dobrino,  hočejo barantati in bogateti.

Naj torej vse državljanke in državljane Slovenije v enotnost poveže skrb in borba za skupno dobro, za svoboden dostop do 'naše skupne vode'.

Vsakdo ima pravico do vode. Nihče si ne more lastiti pravice nad vodo in si je prisvajati, z njo barantati in trgovati. Zrak, zemlja, sonce in voda so naravne dobrine od Boga ali Narave podarjene vsem živim bitjem na planetu Zemlja!  Vse te dobrine bi morale svojo zaščito imeti celo v demokratičnih ustavah, ki bi vsem ljudem zagotavljale svoboden in odgovoren dostop do njih.

Vsako omejevanje teh dobrin je zločin nad človeštvom in naravo in se mu je potrebno upreti z vsemi sredstvi. 

Podpišite peticijo proti privatizaciji vode in naredite vendar nekaj dobrega danes za boljši jutri svojih otrok in vnukov.

Peticijo lahko podpišete na povezavi: http://www.change.org/petitions/slovensko-ljudstvo-vlada-ustavno-sodišče-zahteva-po-ponovni-proučitvi-zakona-o-vodah

Srbija se trudi, da bi dobila datum, ko bi dobila datum!

Evropska unija je Srbiji ob priznanju Kosova dodala še en pogoj, ki ga mora izpolniti, če želi zvedeti za datum, ko bo dobila datum.

Sedaj so ji iz EU sporočili, da mora kot drugi pogoj za pridobitev datuma za datum, organizirati in izvesti parado istospolnih po ulicah Beograda.

Srbi se držijo za glavo, ker bi raje sprejeli pogoj, da morajo nasititi vse lačne v Srbiji, ki bi ga vsekakor lažje izpolnili. Ali mogoče pogoj, da morajo pred datumom, ko bi dobili datum, skopati vodni ter plovni kanal od Beograda do Soluna, kot pa varno popeljati nekaj sto gejev in lezbijk po beograjskih ulicah. Če bodo vztrajni pa bodo mogoče ta datum, ko bi dobili datum, le kdaj dobili.

Srbi očitno še niso zreli za sprejem v EU povezavo, ko ne morejo razumeti zakaj EU bolj ščiti istospolne kot pa lačne reveže. Pa jim skušajmo pojasniti. Lačnih in siromašnih je v EU je ogromno in jih je vsak dan več ter tako ne spadajo v ogroženo manjšino kot istospolni, ki tako kot manjšina morajo biti deležni posebne pozornosti in zaščite ter seveda ustrezne promocije. Še vedno ne razumete? Potem vam pač, dragi Srbi, ni pomoči in ne silite tja kjer ničesar prav ne razumete. Saj ne razumemo več niti mi, ki smo že noter.

Slovenske krave dobile prepoved dojenja teličkov!

Dr. Vida Čadonič Špelič, šefica nove  Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v sestavi kmetijskega ministrstva, je danes na osnovi poročil, da se v nekaterih pakiranjih mleka nahaja rakotvorna substanca, za štiri dni vsem slovenskim kravam prepovedala dojenje teličkov.

Vsem slovenskim kravam bo pisni odpravek sklepa o prepovedi vročen priporočeno s povratnico po pošti. Telički so o svojem uradno prisiljenem postu neuradno že bili obveščeni in od nesreče glasno mukajo. Biki pa se privoščljivo hahljajo in si mislijo svoje. Kaj pa niso želeli razkriti.

Začetek konca Evropske unije?

Ker nimam na razpolago veliko prostora, bom pač to svoje razmišljanje o začetku konca EU, strnil koliko bo le mogoče. Takšna EU kot sedaj nastaja ne more in tudi ne sme preživeti, ker vodi v katastrofo. EU, če želi preživeti, takoj nujno potrebuje nek nov "Marshallov plan" oziroma celovit program za temeljito prenovo EU povezave, ker takšna kot je danes, z vsak dan bolj zaostrenimi notranjimi ekonomskimi, finančnimi in političnimi odnosi ne more preživeti. Razlike med razvitim in privilegiranim severom ter  nerazvitim in izkoriščanim jugom se tako hitro in nevarno poglabljajo, da že prav resno ogrožajo obstoj celotne povezave in tudi mir na stari celini.

Že kar zastrašujoč ter poguben EU unitarizem, ki je postal prevladujoča doktrina delovanja EU povezave in ki so ga prepoznali celo že Britanci  ter se mu začeli odkrito zoperstavljati, postaja vse bolj zadušljiv in nevzdržen. Enostavno se ne da več predpostavljati mirnega jutrišnjega sobivanja osiromašenega in izropanega juga z bogatim severom, če se takoj ne sprejme nek celovit in vseobsežen program preseganja teh ogromnih razlik v gospodarskem, denarnem, kulturnem, demokratičnem in političnem razvoju ter splošnem družbenem in osebnem standardu prebivalstva na področju celotne EU povezave. 

Politika, ki jo skozi institucije Bruslja, s trdo roko vodijo najrazvitejše severne članice povezave z Nemčijo na čelu, vodi samo v nove konflikte, revščino in bedo prebivalstva južnih držav ter nadaljnji gospodarski zaostanek ter drastično povečevanje razlik na področju družbenega standarda prebivalstva med severom in jugom. Prebivalstvo južnih držav je z razliko od svojih kapitalskih, finančnih, političnih in kulturnih elit, ki zvesto sledijo ukazom Bruslja, to že zdavnaj spoznalo in se začelo upirati takšni politiki ter razmeram v katere so pahnjeni. Tako danes že doživljamo, da režimski policisti po južnih državah EU povezave skoraj že dnevno ter masovno pretepajo svoje lačne, obubožane in vedno bolj brezpravne sodržavljane, ki demonstrirajo in zahtevajo le znosnejše pogoje dela in življenja.

Učinkovitost politik ter institucij EU povezave je prav katastrofalna in dodatno slabi njen ugled ter pelje povezavo v nesrečo. Česar koli se lotijo opravijo le na pol in skrajno diletantsko. Omenimo le dva nam bližnja primera kot sta Kosovo ter Bosna in Hercegovina. Pravzaprav bi morali kot primer katastrofalne prakse navesti celoten Balkan z že prav zločinskimi načini "reševanja" Grčije ter celotno področje nekdanje Jugoslavije, ker to kar počnejo je že prav sramotno. Prav po zaslugi vplivov in pritiskov ter izsiljevanj EU povezave ter ZDA, so v prav vseh državah nastalih na področju nekdanje YU, na oblasti zahodnim elitam zveste ter podložne in zelo skorumpirane ter v nekaterih primerih celo kriminalne ter diktatorske politične elite, ki peljejo svoje države ter v njih živeče ljudi v vedno večjo bedo in siromaštvo in prav vse države nezadržno nazadujejo na prav vseh področjih.

Le kdor z vsaj ščepcem zdravega razuma si lahko predstavlja ali celo verjame v jutrišnje mirno sobivanje in neko vzdržno sožitje vedno bolj siromašnega juga in bogatega severa EU povezave. Ko pa  prebivalci celotnega juga živijo v bedi, siromaštvu, brez dela ter izropanim gospodarstvom, brez realnih možnosti za  izboljšanje osebnega ter družbenega razvoja. V deželah kjer so jim odvzeli večino pravic na področju pokojninskega, zdravstvenega standarda, na področju izobraževanja, jim uničili gospodarski sistem ter jih finančno popolnoma podredili bogatemu severu. In v nekaj letih iz njih naredili kapitalistične brezpravne tlačane in sužnje, ki jih ob vsem še dnevno pretepajo lastni policisti, jim lažejo ter kri pijejo lastni politiki in kruto izkoriščajo lastne elite ob izdatni pomoči kapitalističnih izkoriščevalskih prišlekov s severa.

Grčija, Bolgarija, Romunija, Španija, Portugalska, Slovenija in jutri še Hrvaška, BiH in Srbija ter Makedonija in Črna gora, so prav po zaslugi domačih, nesposobnih, pokvarjenih, skorumpiranih in mafijsko kriminalnih elit ter zaslugi Bruslja, kot simbola izkoriščevalske moči razvitega severa EU povezave, postale države brez bodočnosti in v njih živeče ljudske množice žrtve tega novega EU izkoriščevalskega neoliberalizma, ki ima že vse značilnosti vulgarnega imperializma ali celo že nekega novega fašizma. Pa ne tistega Janševega rdečega, temveč tistega groznega in zločinskega črnega.

"Kasno paljenje" na Hrvaškem!

Hrvaška je tik pred tem, da v tem letu postane članica EU. Kot je za moje drage sosede Hrvate značilno, ravnajo tudi v tem primeru v skladu s svojo tradicijo, da se največ življenjsko pomembnih stvari lotijo najprej z veliko evforijo in potem, ko zgodbo pripeljejo skoraj do konca, ugotovijo, da pa le ni vse zlato kar se lepo blešči.

Nekaj podobnega je tako tudi z njihovim vstopanjem v EU. Sedaj, ko je do njihovega polnopravnega članstva le še nekaj mesecev, so nekateri začeli razmišljati tudi o negativnih in lahko celo usodnih posledicah te njihove odločitve. Očitno so spoznali, da se bodo z vstopom v EU morali odreči mnogim njihovim  nacionalnim in domoljubnim "svetinjam" na katerih so desetletja gradili svoj nacionalni ponos in neverjetnemu ideološkemu zanosu s katerim so se lotevali večine velikih nacionalnih in državnih projektov.

Sedaj po vstopu v EU se bo za moje prijatelje in drage sosede Hrvate začelo dolgo obdobje razočaranj, neprijetnih presenečenj, ekonomskih in socialnih pretresov, od zunaj vsiljenih odločitev ter neverjetne demagogije in zavajanja ljudi. Prihaja torej čas, ko bodo spoznali, da so z veliko previsoko dvignjenimi glavami svoje vzvišene poglede usmerjali preko sosede Slovenije naravnost proti Avstriji in še bolj proti Nemčiji in pri tem prezrli kaj se dogaja v njihovi prvi severni sosedi. Nekateri dogodki na Hrvaškem že kažejo, da so se naši sosedje počasi le začeli zavedati, da prihaja čas streznitve in bi sedaj nekateri radi vlak, ki drvi v EU, vsaj malo upočasnili in si tako vzeli še nekaj časa za temeljit razmislek. Vendar se dogodkov ne bo dalo več ustaviti in tega kar so v preteklih nekaj letih zamudili tudi ne nadoknaditi. Svojo usodo so si za dolgo časa ali kar za večno zapečatili in poti nazaj več ni. O sebi in svoji državi ter življenju v njej odslej ne bodo več sami odločali. Tega bo z letošnjim poletjem, ko bodo postali polnopravna članica EU,  definitivno konec.

Hitro bodo spoznali, da niso bili sprejeti in niso vstopili v klub Nemčije, Avstrije, Danske, Nizozemske, Finske, Velike Britanije, Francije, Švedske, ............, temveč so uvrščeni v združbo južno evropskih držav kjer bodo našli Grčijo, Slovenijo, Španijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Portugalsko in morebiti še kakšno državo in skupaj z njimi bodo delili svojo nesrečno usodo. To bo vsekakor hud šok za premnoge naše hrvaške prijatelje, ki ga bodo le stežka mirno pogoltnili in se s tem sprijaznili. Spoznali bodo, da so se znašli tam kjer si v resnici nikoli niso želeli biti in da se morajo sedaj kar naenkrat odreči nacionalnim načelom ter idealom, ki so jih zadnjih nekaj desetletij razglašali za največje svetinje in za katere so pred časom celo množično umirali.

Skoraj bi si drznil napovedati, da ne bo minilo posebej veliko časa, ko bodo moji prijatelji Hrvati začeli odkrito iskati zaveznike pri Slovencih in pri Srbih. Naj ta trditev zveni še tako zelo neverjetna in morebiti celo absurdna, je pa zelo realna, če bodo v bodočnosti sploh še želeli obstati kot Hrvati s svojo nacionalno državo, s katero bi sami upravljali in v njej bili sami gospodarji. Prav z neko zelo trpko grenkobo lahko že danes zaznavamo, da se na tem brdovitem in vedno nemirnem Balkanu počasi ponovno rojeva nekaj kar se je pred desetletji tako nasilno in v krvi ter trpljenju ljudi uničilo. Rojenice obrisov tega novega Balkana pa so iste, ki so takrat pred več kot dvema desetletjema na tem področju povzročile morijo.

Revolucije še vedno žrejo lastne otroke?

Mnogi si danes zastavljajo vprašanje, je to kar se zadnje mesece dogaja v Sloveniji revolucija? Odgovor je pritrdilen. Da to že je revolucija. Če je, ali potem tudi za to slovensko revolucijo velja, da bo na koncu požrla svoje lastne otroke? Na to vprašanje pa odgovora ni tako enostavno podati, ker danes še ne vemo ali se bo slovenska ljudska revolucija sploh lahko izživela in uveljavila svoje deklarirane zahteve in cilje.

Aktualna slovenska politika se namreč na revolucionarna dogajanja ljudstva ne ozira preveč in kot kažejo nekateri dogodki, jih zahteve ljudskega revolucionarnega gibanja niti posebej ne vznemirjajo. To kar se dogaja zadnje dni v političnem ozadju in daleč vstran od oči in ušes slovenske javnosti in kar počnejo parlamentarne politične stranke s predsednikom države na čelu dokazuje, da jih zahteve ljudskih vstajnikov izražene na treh dosedanjih ljudskih vstajah, kaj veliko ne zanimajo in se nanje ne ozirajo. Psi divje lajajo, slovenska politična karavana pa mirno potuje dalje.

Na današnji slovenski politični in družbeni šahovnici vleče poteze veliko igralcev naenkrat in je izid te igre postal skrajno nepredvidljiv ter vprašljiv. Vsi, ki imajo danes takšne ali drugačne  interese ohraniti obstoječi režim na oblasti in s tem obdržati svoj vpliv ter zavarovati svoje interese, so se v ozadju združili in pri tem krepko izkoriščajo neenotnost vodenja slovenske ljudske vstaje. V tistem trenutku, ko pa so celo posamezni vodje ljudske vstaje začeli iskati zaveznike pri nekaterih parlamentarnih političnih strankah, so v celotno ljudsko vstajo zasejali dvome in s tem povzročili prve razpoke, ki bi lahko bile celo usodne. Zakaj revolucionarji vedno znova ponavljajo usodne napake?

Janševa vlada bi lahko že zdavnaj padla in država bi lahko že imela začasno ali prehodno vlado, če bi le parlamentarne politične stranke in njihovi liderji imeli takšen interes. Pa ga očitno nimajo, ker ves čas preigravajo le neke svoje, čisto strankarske ali celo osebne igrice v veliko škodo in na račun države Slovenije in vseh državljank in državljanov. Pri tej nečedni ter zelo škodljivi igri pa jih iz ozadja veselo vzpodbujajo še kakšni ambasadorji, RKC in predstavniki elit iz EU.

Zanimivo je, da so si stranke povsem enotne v sprejemanju "reform?" s katerimi bi občutno zmanjšali pravice zaposlenih ter omejili možnosti ljudskega referendumskega odločanja, čeprav naj bi bile na smrt sprte in se o ničemer drugem ne morejo popolnoma nič dogovoriti. Potem pa se kar naenkrat pojavi doslej molčeči predsednik države Borut Pahor in vsi prihitijo k njemu kjer jih prav po božje razsvetli in najdejo rešitev. Janša in Jankovič naj bi si sedaj padla v objem in očitki KPK ne bodo več velika ovira za njun časten umik ter očiščena naj bi bila njuna javna podoba. Tudi ostale politične stranke so kar naenkrat postale spravljive in predčasne volitve niso več tako zelo pomembne, ker bodo pač svoj interes žrtvovale v korist interesov države in državljank ter državljanov. Kdor želi naj v dobronamernost te politične cirkusne predstave verjame. Slovenski politični trop se čuti ogroženega in se je stisnil ter poenotil v obrambi samega sebe pred lastnim ljudstvom, ki naj bi ga ogrožalo.

Koliko krat pa se je predsednik države Borut Pahor sestal s predstavniki vseslovenske ljudske vstaje, da bi slišal kaj mu imajo povedati in bi tako izmenjali svoje poglede in stališča? O kakšnem takšnem srečanju ni v javnosti znanega nič. Pa bi moral biti prvi v tej državi, ki bi ga morale zanimati zahteve več tisoč vstajnikov, ki že nekaj mesecev demonstrirajo po trgih slovenskih mest in bi ga moralo skrbeti javno izraženo nezadovoljstvo ljudskih množic. Pa menda Pahor sedaj ne misli, da je predsednik le tistih borih 28% volivk in volivcev, ki so mu namenili svoje glasove in ga izvolili. Naj mu nekdo pove, da je odgovoren tudi za ostalih 72% državljank in državljanov, pa če mu je to všeč ali ne in njegova dolžnost je, da jim prisluhne.

Če 4. vseslovenska ljudska vstaja ne bo uspešna in ne bo prinesla rezultata ter počistila z aktualnimi političnimi elitami, potem bomo mirno lahko zapisali, da je nova slovenska revolucija propadla ter svoje otroke izročila v milost ter nemilost režimskim rabljem. Nekaj jih bo pa požrla tudi sama. Četrta slovenska ljudska vstaja bo določila našo jutrišnjo usodo in po njenem uspehu ali neuspehu bomo vedeli ali bomo po njej živeli v času, ki bo peljal v demokracijo in svobodo ali pa se bomo znašli v trdi diktaturi. V nedogled se ljudi namreč ne bo dalo voditi na trge, da bi tam kričali, obelodanjali svoje stiske in bedo, zahtevali odstop Janše in Jankoviča, ker se bosta elegantno prej sama umaknila. Ostali in se celo še okrepili, pa se bodo vsi drugi današnji politični akterji, ki niso prav nič manj krivi kot prej navedena in nadaljevali to proti čemur in zaradi česar je do slovenske ljudske revolucije sploh prišlo.

Mi vstajamo - v pozdrav 4. vseslovenski ljudski vstaji!

Anton Aškerc

Mi vstajamo!

Mi vstajamo! In — vas je strah?
Pokaj tako hrumite!
Slovana se bojite?
Teži vam dušo huda vest?
In vest vam stiska jezno pest?
Bojite se — osvete
od množice neštete?

Mi vstajamo! Ni ljubo vam?
Mi vstajamo gotovo
v življenje svetlo, novo.
Nič več ni drag nam spanja mrak,
na delo vodi nas korak;
noč temna je za nami,
svobode svit nas drami.

Mi vstajamo ... Poslednji čas!
Mi nočemo umreti,
mi hočemo živeti!
Iz svojih vstajamo moči,
četudi smo pozní, mladí:
Kaj uk je zgodovine?
Bodočnost je — mladine.

Mi vstajamo, mi vstajamo!
Če še tako hrumite,
če še tako kričite!
Pokaj tako jezite se?
Nas morda res bojite se? —
Napredek in prosveta,
to naša bo osveta!

Reforma trga dela - nova prevara in velik nateg lastnega ljudstva za koristi kapitala!

Nateg, ki se ga imenuje "reforma trga dela" naj bi socialni partnerji v Sloveniji torej dorekli in ša malo pa ga bodo vrle poslanke in modri poslanci sprejeli. Minister Andrej Vizjak že sprejema čestitke in pohvale za svoje zvijačno vodenje dialoga med delodajalci in sindikati, kot tistimi, ki naj bi se pogajali v imenu več sto tisoč delojemalcev ali jutrišnjih kapitalističnih tlačanov in sužnjev.


Dokler bodo ljudje kolektivno pristajali in svojo usodo predajali v roke sindikatom in drugim podobnim organizacijam ter interesnim združbam kot so politične stranke, da iz njih delajo kapitalistične tlačane in sužnje, bodo EU režimi to pač počeli. Svojo usodo smo torej s prevaro predali v roke raznim političnim strankam in sindikatom in sedaj  svoje trde betice sklanjamo ter svoje prestrašene in zgrožene poglede ponižno povešamo pred vsemogočno EU in njenimi hlapci ter izvrševalci v Sloveniji ter tako sedaj verjetno čakamo le še na božjo pravičnost ali kake druge čudeže, ki nas bodo rešili.

Še huje bo in še bolj nas ( vas ) bodo stiskali, vse tako dolgo dokler ne boste ( bomo ) končno prišli k pameti in se zavedli, da ni nikjer nič podarjenega in se je za vse potrebno pač trdo izboriti. Mi pa še vedno, kot trop bebavih ovac pred vrati klavnice, le slaboumno blejemo v nebo, stokamo in se cmerimo, namesto, da bi svojo in usodo naših otrok ter vnukov že enkrat končno vzeli v svoje roke.

Kdaj bomo končno že spoznali, da tiste EU izpred 30 ali 40 let že dolgo več ni in je nikoli več ne bo. Če se že želite komu moliti in v koga polagati svoja neupravičena upanja in pričakovanja, potem se raje molite kakšnemu drugemu bogu in ne več EU. ki je obličje božjega in pravičnega kazala le do takrat, dokler je obstajal njen smrtni sovražnik socializem, Ko ga je uničila, je pokazala svoj pravi obraz in sedaj se plačujejo dolgovi za nazaj in za naprej. In vse to kar pravkar doživljamo je šele začetek apokaliptičnih časov malih in preprostih ljudi v EU in drugod po svetu. To kar smo doslej le z grozo gledali po TV ali prebirali v drugih medijih in se je dogajalo v Afriki, kje v južni Ameriki ali v Aziji, bomo odslej sami živeli v EU.

Ne le tri, temveč obstajajo vsaj štiri božje osebe: sonce, voda, zemlja in zrak in vseh so nas že skoraj v celoti razlastili. Sedaj vas ( nas ) razlaščajo še edinega kar vam ( nam ) je še ostalo in to je lastnina lastne delovne zmožnosti oziroma dela ter poštenega plačila zanj. Tudi tega z uveljavitvijo te reforme več ne bo. Za svoje delo boste pač plačni, če bo denar in toliko kot bo delodajalec odločil, da vam bo plačal. Če pa vam plačal ne bo, pa na plačilo lepo mirno pozabite, ker pravo kapitalističnega režima vas bo le minimalno ščitilo in varovalo. Vaše delo postaja enako delu nekoč tlačanov in sužnjev. Delo se vam bo dalo in odvzelo, kot bodo to delodajalci odločili.

Odslej lahko ljudsko gibanje v Sloveniji, ki se sedaj imenuje "vseslovenska ljudska vstaja" mirno preimenujete v "upor slovenskih kapitalističnih tlačanov in sužnjev". Končno pa so združeni v nesreči in brezpravnosti delavci realnega in delavci javnega sektorja, čeprav bodo slednji še vedno v veliki prednosti, ker bodo režimski najemniki.

EU kapitalistični lobiji izvajajo zločin nad prebivalstvom povezave!!

Povzeto:
 
Privatizacija vode se je že začela

(objavljeno: 08.01.2013)

Večna dilema: je voda pravica (in ne more biti predmet trgovanja) ali blago (predmet zaslužka)? Kot si lahko ogledamo v novici, ki jo je pripravila nemška Monitor TV, za Evropsko komisijo dileme ni več, saj želi privatizirati vodo. Zadeva je lepo zakrita kot »The European Innovation Partnership on Water«, cilj pa uskladitev ponudbe in povpraševanja o vodi!

Projekt ni zgolj ideja, temveč se že izvaja v praksi, saj naj bi Bruselj od Portugalske zahteval, da proda svoj sistem oskrbe z vodo. Cena se je v nekaj letih dvignila za 400 %, temu so sledili tudi protesti.

Države v krizi so prisiljene prodati svoje sisteme oskrbe z vodo. Slovenija je sicer majhna in morda (zaenkrat) še pod nivojem detekcije brezobzirnega kapitala, kar pa zagotovo ne bo dolgo trajalo. Smo ena najbolj vodnatih držav v Evropi, obenem so naše vode še sorazmerno čiste.

Pretekle izkušnje kažejo na to, da se (z redkimi izjemami) oskrba z vodo ne izboljša, cene pa se dvignejo. V Evropi je primer mesto Berlin, v svetovnem merilu pa Tanzanija in Cochabamba v Boliviji. V Boliviji so šle zadeve celo tako daleč, da je zaradi vsesplošne ljudske vstaje padla vlada, tujo multinacionalko, ki se je polastila vode, pa so nagnali. Multinacionalke so zaradi tega pristop spremenile in sedaj vse skupaj poteka bolj potihem.

O obsežni problematiki privatizacije vodnih virov je na internetu veliko informacij (Wikipedija), film FLOW ipd. Kako daleč gredo lahko zadeve pove dejstvo, da je ponekod (ZDA: Utah, Oregon, Colorado) celo prepovedano zbiranje deževnice!

Dejstva:
-          Voda je zlato 21. stoletja
-          Kakovostne pitne vode je vedno manj
-          Multinacionalke imajo dovolj moči in vpliva, da privatizirajo vodne vire

Privatizacija vodnih virov v Sloveniji je zato (žal) zgolj vprašanje časa. Proti temu se lahko borimo s podpisom na spletni strani www.right2water.eu, prihodnost bo pokazala, ali smo bili tudi uspešni.

Privatizacija vode je enako genocidu na obroke. Temu se je potrebno upreti z vsemi sredstvi. Če bi se slovenska oblast in politika uklonili tem zahtevam EU, jih je potrebno, če ne bo šlo drugače, tudi na silo, odstraniti in mora ljudstvo njune odločitve razveljaviti ter razglasiti za nične ter kot takšne neveljavne.

Odkod ti nesrečni grafiti?

 "Janša, fojba te čaka"








Nova Gorica – »Fotografija je z Bevkovega trga v Novi Gorici. Grafit je neprimeren in je vreden obsojanja. Čeprav je ime, komu je grafit namenjen, večkrat prečrtano, je jasno razvidno, koga pošiljajo v fojbo – predsednika vlade Janeza Janšo

Ob pojavu vsakega takega ali podobnega grafita se sproži plaz prav čudnega  in skrajno neiskrenega moraliziranja, pritlehnega politiziranja in hudega sprenevedanja. Kaj ste pa pričakovali? To kar sejete občasno tudi žanjete. So morebiti avtorji tega in drugih podobnih grafitov spravili to državo na sam rob eksistenčnega preživetja, razdelili ljudstvo s svojimi delitvami na klerofašiste in leve  fašiste, vzpodbujali narodni kulturni spopad ter potvarjali zgodovino? So avtorji teh grafitov mogoče z državnih proslav nagnali veterane druge svetovne vojne in njihove prapore ter skušali nasilno spreminjati državno himno? So avtorji teh grafitov sto tisoče državljank in državljanov pahnili v revščino in bedo, iz njih naredili brezpravne kapitalistične tlačane in sužnje, jim uničili delovna mesta v gospodarstvu ter ogrozili delovna mesta v javnem sektorju in jim na sam rob prepada pripeljali celo državo in tako ogrozili narodov obstoj? So avtorji teh grafitov temu ljudstvu uničili sedanjost in prihodnost?

Kakšne reakcije preprostega nesrečnega ljudstva na aktualna politična, ideološka, gospodarska in druga dogajanja v državi pa ste pričakovali? Časi ogromnih množic sklonjenih glav, ponižno trpečih in naivno verujočih v besede političnih in ideoloških elit, so očitno pri kraju. Ko so se v preteklosti rušili in mazali partizanski spomeniki in pisali razni žaljivi in tudi grozeči grafiti proti nekdanjim politikom in preteklim časom, ko se je javno pljuvalo in zaničevalo njihove dede in očete ter njihove grobove, so bile reakcije državnih in družbenih dušebrižnikov veliko bolj mile ali pa jih sploh ni bilo. 

Ne gre za to, da bi pritrjevali piscem teh grafitov in jih morebiti celo odobravali. Gre predvsem za to, da se potrudimo razumeti zakaj do takšnih grafitov sploh prihaja, kaj vzpodbuja ljudi, da jih pišejo in kaj želijo v resnici z njimi sporočiti na ta način? Se ne bi morebiti vprašali, kaj če ti in tisoče drugih nima možnosti, da na drugačen in učinkovit način izrazijo svoj revolt, bes in jezo ter žalost nad stanjem v katerega so jih
pripeljale slovenske politične in ideološke elite. Mogoče pa želijo biti končno že enkrat slišani, opaženi ter kot državljanke in državljani tudi upoštevani in cenjeni. To je nenazadnje tudi njihova pravica. Mogoče tudi ne želijo več biti le brezoblična protestirajoča množica na trgih  v Mariboru in Ljubljani, temveč želijo individualno, samostojno in svobodno, na nek čisto svoj način, izraziti svoja čustva in misli ter nasprotovanje in upor proti ekonomskemu, pravnemu, socialnemu,  političnemu in ideološkemu nasilju, ki ga nad njimi ter vsemi nami izvajajo razne slovenske elite.


 

Kadrovski viharji v Slovenski ljudski stranki!

Predsednik SLS v odhodu Radovan Žerjav je med zasedanjem izvršilnega odbora stranke dejal, da bo SLS izstopil iz koalicije izstopil pred začetkom februarske DZ, na seji pa naj bi odstopni izjavi podala tudi oba strankina ministra. Po tem pa SLS ne bo sodeloval pri sestavljanju nove koalicije. "V opoziciji bo SLS konstruktiven, kot je to bil v prejšnjem mandatu. Podpiral bo vse odločitve in aktivnosti, ki bodo peljale do volitev," je pojasnil Žerjav. Dejal je, da SLS tudi sicer ni sodelovala pri nastajanju nove koalicije, prejšnji četrtek je bil v prostorih SLS le en sestanek z Virantom in Erjavcem. Že tedaj je Žerjav, kot je dejal, sogovornikoma pojasnil, da SLS "ne zanima koalicija med tako imenovanim trojčkom in Pozitivno Slovenijo".

Ko so ali bi lahko bili ogroženi interesi posameznikov ali skupin oziroma frakcij v SLS. nenadoma niso več pomembni interesi države ali državljank in državljanov. To so pač okoliščine, ki jim vedno znova narekujejo drugačno delovanje, nove prioritete  ter nove notranje strankarske in širše zunanje politične, koalicijske  ter interesne povezave in odločitve. SLS je po tem poznana in s takšnimi svojimi ravnanji ter kadrovskimi telovadbami v preteklosti, je tej državi naredila že ogromno škode. Tako kor Erjavčev DeSUS, je tudi stranka SLS bila pravšnja za vse koalicije ne glede kdo jih je vodil in resorji, ki so jih v preteklosti vodili ministri SLS so danes med najbolj problematičnimi ter škode, ki so jih naredili se nikoli ni dalo več popraviti in jo danes vsi krepko plačujemo. Njihovi glavni večletni fevdi so bili kmetijstvo, promet in okolje. Škoda za državo in celotno slovensko družbo, ki je bila v preteklih dvajsetih letih prav v teh sektorjih storjena pod ministrovanji ministrov stranke SLS, je neizmerna in prav zastrašujoča.

Danes je SLS  pred kongresom in volitvami novega vodstva, ker Žerjav pač odhaja in stranke v bodoče "ne želi" več voditi. Zastavica je padla in boj za zasedbo mesta predsednika stranke se je začel. Liberalnejša  frakcija zbrana okrog sedanjega predsednika Radovana Žerjava in tudi tualnega gospodarskega ministra, želi kot novega predsednika videti dolgoletnega vidnega člana stranke in sedanjega ministra za kmetijstvo in okolje ... Franca Bogoviča.

Prebudila pa se je tudi konzervativna frakcija v SLS, ki je doslej delovala bolj prikrito in v ozadju, ker ji je volilno telo na vsaj dveh zadnjih parlamentarnih volitvah poslalo jasno sporočilo, da je njihov čas potekel in da jih imajo dovolj ter jim njihovih barabij ter izkazane nesposobnosti ne nameravajo več tolerirati.  

Kot svojega kandidata so v boj poslali Larisa Gaiserja, ki so ga v stranko od nekod privlekli šele pred manj kot pol leta. Zagotovo že takrat z resnim namenom, da ponovno prevzamejo krmilo stranke v upanju, da so jim volivke in volivci že oprostili in pozabili kaj vse so počeli v preteklih dvajsetih letih in koliko škode sami stranki ter še posebej tej državi so naredili. Gaiser naj bi tako predstavljal tisti skrajno desni del stranke, ki še vedno zagovarja precej nazadnjaške poglede in skoraj zagotovo se nekateri nadejajo, da bi z njegovim prevzemom SLS, bila s tem omogočena vrnitev na politično prizorišče znanim "starim in zaslužnim" strankarskim kadrom. 

Zaradi navedenega seveda ne presenečajo sedanji taktični in politični manevri vodstva stranke in Žerjava ter skupine zbrane okrog njega in Franca Bogoviča. Težava Žerjava, Bogoviča in njunih pristašev je, da si morajo sedaj zmišljevati prav neverjetne zgodbice zakaj danes več nekaj ne bi, če pa je kazalo, da včeraj še bi in sedaj bi tudi oni kar naenkrat želeli takojšnje predčasne volitve. Pozornost, predvsem strankarske in slovenske javnosti, je pač potrebno usmeriti v to kar počnejo še ta mesec do kongresa in volitev novega vodstva stranke in tako odvzeti vetra iz jader frakciji, ki v ospredje poriva Gaiserja. Težava Gaiserjevih deklet in fantov v SLS ter njihovih zunanjih podpornikov seveda je, da se preveč javno ne smejo izpostavljati in zanj agitirati, ker bi ga s svojim javnim pojavljanjem dokončno pokopali. Računajo lahko le na to, da je znotraj stranke dovolj močno jedro tistih, ki bodo o novem vodstvu odločali in jim Bogovič ne odgovarja ali pa bodo sledili navodilom in napotilom zunanjih zdravih in domoljubnih prišepetovalcev ter ideoloških usmerjevalcev.

Kaj vse pa se dogaja v ozadju in kdo vse namaka prste v notranje jutrišnje  kadrovske, politične, ideološke ter programske perspektive stranke SLS, pa si tudi lahko le predstavljamo. Še posebej, ker se bodo predčasne parlamentarne volitve morale v doglednem času dogoditi, ne glede na prizadevanj nekaterih strank po oblikovanju neke nove vlade, ki tudi, če jim jo uspe skrpati, dolgega veka ne bo imela. Janševi SDS in Ljudmilini NSi se na naslednjih volitvah očitno ne piše posebej dobro in slovenska družbena desnica ( ZZR, RKC in je jih še kar nekaj ) pa nujno potrebuje stranko, ki bi morebiti lahko na naslednjih volitvah zapolnila vrzeli, ki jih bosta sprostili prej navedeni stranki. 

Politični ter drugi interesni vložki posameznikov, skupin znotraj stranke ter tistih prikritih zunanjih iz ozadja, so veliki in prav te dni se dogaja veliko kaj, česar ne vemo in ne vidimo. Ne glede kako se bo zgodba razpletla in koga si bodo na kongresu izvolili za predsednika stranke, si upam že danes napovedati vsaj dve stvari. Prva je, da stranka na volitvah, če bodo te hitro, z Gaiserjem na čelu posebej obetajočih  možnosti nima in druga, da kdorkoli bo izvoljen na kongresu, Bogovič ali Gajser, miru v stranki še lep čas ne bo. 

P.S.: Kaže, da so Gajserja že diskvalificirali. S tem pa še niso odpravili notranjih nasprotij, ki se bodo začele prav šele razplamtevati in stranko siliti še bolj v desno. To pa se jim lahko maščuje, ker je prav ta stranka skozi podoben proces že šla, ko si je privoščila avanturo z združevanjem z nekdanjimi Krščanskimi demokrati. Takrat so se sicer izvlekli in preživeli kar pa ne velja za njihovega takratnega partnerja, ki si še vse do danes, čeprav so celo ime spremenili, ni popolnoma opomogel.

Gospod je ukazal in Joseph je ubogal!

Ves svet je danes s presenečenjem in z začudenjem sprejel vest, da bo koncem februarja tega leta odstopil šef Vatikana in papež ali sveti oče, kot ga imenujejo njegovi verniki širom sveta,   Joseph Ratzinger, ki se je kot papež imenoval Benedikt XVI.  Kot razlog njegovega nenadnega in presenetljivega odstopa, baje celo prvega po 600 letih, se navajajo njegova leta in pomanjkanje moči ter opešano zdravje. Vse to seveda lahko  drži, čeprav  tudi njegovi predhodniki niso imeli kaj manj let ali bili v kakšni posebej boljši fizični in zdravstveni kondiciji, pa jim na kraj pameti ni padlo, da bi odstopili. Nekateri viri, zlobni seveda in protikrščanski ter grešni, celo navajajo, da so kdaj v preteklosti kakšnemu papežu, ki ni želel odstopiti, ko so se ga naveličali ali je počel kaj kar vsem okrog njega ni bilo všeč, tudi malo pomagali na drugi svet oziroma v večno božje kraljestvo.

V teh dneh se bo seveda o odstopu Ratzingerja v medijih ter raznih krogih veliko govorilo in pisalo. Ob tem bomo lahko slišali ali prebrali ogromno raznih špekulacij, sprenevedanj, tudi kaj privoščljivosti, zavajanj pa morebiti tudi kopico krepkih laži. Priznati si moramo, da je že tega   kar je v zadnjih letih pricurljalo izza tesno ali že skoraj hermetično zaprtih Vatikanskih vrat, bilo res veliko in je na vesoljno krščansko cerkev metalo zelo slabo luč. Vse od njihovih zelo odmevnih finančnih malverzacij z mafijskimi denarji do spolnih škandalov po svetu ter še veliko drugega o čemer niti ni vredno sedaj ponovno pisati in zgodb obnavljati. Koliko pa je še tistega, ki ušes ter oči svetovne javnosti ni nikoli doseglo in je kalilo njihove notranje medsebojne odnose ter povzročalo v cerkveni državi ter celotnem občestvu velike medsebojne napetosti in konflikte, pa seveda ne bomo tako hitro ali pa celo nikoli izvedeli.

Sam imam o odstopu papeža Benedikta XVI. seveda svojo hipotezo in niti približno ne verjamem razlogom, ki jih sedaj navajajo za njegov odhod. Predvidevam, da se je dogodilo to kar ni nihče pričakoval, in kar je med vsemi njegovimi bližnjimi sodelavci ter drugimi pomembnimi možmi v Vatikanu povzročilo veliko tihega in upravičenega strahu. Manjši del njegove armade kardinalov in drugih pomembnežev je mogoče celo intimno mislil, da se kaj takšnega v teološki teoriji lahko pripeti, čeprav v to, da bi se kaj takšnega lahko tudi res dogodilo, niti pod razno niso verjeli.

Zakaj gre? Verjamem, da se je pred dnevi zvečer, ko je sveti oče legel k počitku, da bi mirno zaspal in se spočil, naenkrat v sobi pred njim pojavil sam Gospod. Sveti oče je ves prestrašen, ker je mislil, da je tako nenajavljen Gospod prišel po njegovo dušo, začel vneto moliti in se pripravljati na odhod. Gospod pa ga je v molitvi hitro prekinil, mu z jeznim pogledom ter zamahom roke ukazal, da naj molči in posluša kaj mu ima povedati. In potem mu je začel naštevati vse kar se mu v cerkvi dogaja in se ne bi smelo. Dolg je bil seznam očitkov, ki jih je Gospod našteval presenečenemu Josephu in ga ob tem še ostro oštel, ker ni skoraj nič ali je veliko premalo storil, da bi v cerkvi končno naredil red ter cerkev vrnil in jo približal ubogim in nesrečnim ter dobro mislečim ljudem, da bi cerkev služila njim in ne oni njej.Tako pa ste ustvarili razmere, ko cerkev služi mali skupini bogatih izkoriščevalcev in ogromne množice ubogih, trpečih in ponižanih pa morajo služiti cerkvi. Gospod je bil jezen, da se je kar tresel in bliskal z očmi.

Na koncu pa mu je očital še dejanja, ki jih počnejo njegovi uslužbenci v njegovem in Gospodovem imenu v mali cerkveni enklavi imenovani Slovenija. Potem mu je Gospod še povedal, da ga še ne bo poklical k sebi in se bo moral na zemlji spokoriti za svoje in svojih sodelavcev grehe ter neprimerna početja. Ukazal mu je, da naj v naslednjih dneh kot papež le odstopi, ker Gospod je pravičen in prav dobro ve, da čeprav je odgovoren,  je njegova konkretna krivda neprimerno manjša od krivde  njegovih bližnjih sodelavcev, s katerimi pa se bo pozabaval in jih tudi primerno kaznoval v bližnji prihodnosti. Tako kot se je Gospod iznenada prikazal, je tudi nenadoma izginil. Kaj pa se je po tem nenadnem srečanju  Josepha z Gospodom dogodilo, pa tako veste in boste v naslednjih dneh zvedeli še kaj več.