Takoj na okope, vsi naši!

Vir / DNEVNIK, 11.01.2013, avtor:  Blaž Petkovič

V ofenzivo stopila tudi satelita SDS

Obračun stranke SDS z vrhom protikorupcijske komisije se je včeraj nadaljeval na novinarski konferenci Inštituta Jožeta Pučnika in Zbora za republiko, na kateri so “neodvisni” strokovnjaki predstavili različne vidike nedavne odločitve KPK glede ravnanja predsednika vlade Janeza Janše.

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša po objavi poročila protikorupcijske komisije nemudoma odprl fronto s predsednikom komisije Goranom Klemenčičem in njegovim namestnikom Rokom Praprotnikom, so včeraj na skupni novinarski konferenci diskreditacijo neodvisnega nadzornega organa nadaljevali pravosodni minister v prvi Janševi vladi in predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, bivši poslanec in član SDS France Cukjati, predsednik sveta Inštituta Jožeta Pučnika in svetovalec v premierjevem kabinetu Bernard Brščič ter publicist Boštjan M. Turk.

Gospe in gospodje, ki se sedaj trudijo zaščititi lik in delo Velikega vodje Janeza, postajajo kljub neprestanemu sklicevanju na svojo javno avtoriteto, v pospešeni vnemi dokazati, da ni nič tako kot je videti in nekateri prikazujejo. temveč je v resnici vse drugače, že prav smešni. Izmed zgoraj navedenih Janševih političnih in ideoloških pravobranilcev sem doslej spoštoval vsaj dr. Brščiča, kot ekonomskega strokovnjaka, ki nam je v preteklosti veliko krat imel tudi kaj povedati. Ko je zapustil področje ekonomsko strokovnega in vstopil v polje politično ideološkega, pa se je očitno popolnoma izgubil in ga skoraj več ni mogoče prepoznati. 

Tako je primer dr. Brščiča lep dokaz kaj lahko iz vrstnega strokovnjaka naredita politika in ideologija. Pa seveda ni edini, ki se mu je kaj takšnega dogodilo. Tako danes kot tudi v preteklosti smo že imeli ministre in poslanke ter poslance, ki so pred nastopom politične funkcije, na svojem strokovnem področju veljali za odlične strokovnjake in cenjene ter zelo spoštovane državljane. Potem pa so se izkazali kot prave politične in ideološke karikature in si zapravili ves dotedanji ugled in danes o njih skoraj več nič ne slišimo.

O ostalih navedenih gospodih pa tako ni vredno izgubljati besed in posebej dokazovati njihove nekritične pristranosti. So že tako dolgo na slovenski politični in ideološki sceni, da si brez njih in njihovih občasnih skrajno desničarskih izpadih ter ideološko spornih sporočilih javnosti, slovenskega političnega vsakdana skoraj ne moremo več zamišljati. Prepoznani so kot nekakšni civilni predstavniki slovenske RKC, ki si lahko javno v svojih nastopih ter v nekaterih medijih dovolijo to česar si uradni predstavniki cerkve ali ne smejo ali pa ne upajo.

Zastavimo si hipotetično vprašanje kako bi danes ta zgodba bila videti in slišati v primeru, da bi, recimo, Klemenčičeva KPK namesto Janeza Janše ob Zoranu Jankoviču kot problematičnega izpostavila Igorja Lukšiča ali kogar koli drugega iz tako imenovane levice. Prav na smeh mi gre, če le pomislim na to. Skušajmo si samo zamisliti nastope Janeza Janše ter njegovih strankarskih jurišnikov in ti zgoraj navedeni gospodje bi z vsemi mogočimi pravnimi in še kakšnimi argumenti dokazovali pravilnost in pravno veljavnost ugotovitev KPK ter Klemenčiča in člane senata KPK razglašali za narodne heroje. 

Celo v Bruslju bi verjetno javno povedali, da je Slovenija na dobri poti, ker je dokazala, da je pravna država in da se v Sloveniji spoštujejo pravna in etična načela in izvaja politična odgovornost. Mogoče bi se oglasil celo sam predsednik države Borut Pahor in bi povedal, da zelo obžaluje, ker se je to pripetilo "tema dvema" politikoma, ki pa sedaj pač morata prevzeti odgovornost in odstopiti, ker je potrebno spoštovati visoke politične in moralne standarde, ki jih Slovenija kot evropska država izvaja in spoštuje. 

In vsi bi bili zadovoljni. Razen Jankoviča in onega XY politika, ki pa ne bi smel biti Janez Janša,  seveda.