Slovenska RKC se ni izneverila svoji tradiciji. Ne za ljudstvo, odločila se je za režim!

Vir DELO, 04.01.2013

Dr. Ivan Štuhec, teolog in filozof morale, ki se pojavlja kot glasnik slovenske RKC, je ponovno krepko udaril mimo in pri tem slovenski verujoči ter neverujoči javnosti povedal to kar je ta že tako ali tako vedela. Ko hudič vzame šalo in se je treba odločiti, se slovenska cerkev vedno zateče k strani, ki je močna, obvladuje represivne, finančne ter gospodarske institucije in kjer edino lahko pričakuje koristi ter krepitev svoje pozicije in vpliva v družbi. Ob vedno bolj siromašnem, brezpravnem ter v kapitalistično tlačanstvo in suženjstvo pahnjenem ljudstvu  seveda nič od naštetega ni mogoče pričakovati. Kdo pameten pa se v današnjem času s takšnimi sploh še druži? Kjer so politična in represivna moč in kapital, tam je slovenska RKC. Nič novega torej in nič česar v daljni in bližnji preteklosti v tej deželi slovenski ne bi že videli, pretrpeli in preživeli.

»Če so otroci lačni, potem so nesposobni njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, dedki in babice in vsi okrog njih, ki nimajo niti toliko zavesti, da bi se obrnili na dobrodelne ustanove in tako poskrbeli, da njihovi otroci ne bi bili lačni« modro pokaže na vzroke revščine in bede v tej državi moralni teolog Ivan Štuhec. Pri tem pa mirno in že prav nesramno ter popolnoma neobčutljivo prezre razmere v državi v kateri je nezaposlenih okrog 160 tisoč ljudi, v kateri morajo številne družine mesec preživeti s krepko manj kot 500 evri, v kateri so delavske plače mizerno nizke, v kateri so ljudem odvzeli že skoraj vso pravno, socialno in zdravstveno varnost, v kateri so v borih dvajsetih letih njegovi tuji in domači režimski, politični ter kapitalski partnerji in prijatelji, iz nekoč ponosnih ljudi, naredili prave kapitalistične tlačane in sužnje.

Še kako prav ima Uroš Lubej, ko pravi: »Žal dr. Štuhec pri navajanju razlogov za proteste povsem spregleda žalostno vlogo, ki jo je pri tem odigrala elita znotraj slovenske rimsko-katoliške cerkve. Tudi cerkvena elita je namreč v preteklem desetletju povsem izgubila moralni kompas . Zapletla se je v finančno hazardiranje, v pornografsko industrijo, da pedofilskih afer sploh ne omenjam. Tako je tudi sama pripomogla k moralnemu razkroju, proti kateremu so pravzaprav uperjeni protesti,« 

Seveda Ivan Štuhec vse to prav dobro ve in je tudi zaradi tega ter še zaradi veliko kaj drugega, strah pri njem in med njegovimi kolegi v RKC pred besom ljudskih množic še toliko večji. Aktualni slovenski režim in njegova zvesta podpornica RKC imata v resnici še veliko srečo, da je slovensko ljudsko gibanje, ki se je začelo prebujati v zadnjih mesecih preteklega leta še tako neenotno in slabo organizirano. Vendar se to kaj hitro lahko spremeni in že jutri se na ulicah lahko pojavijo transparenti in vzkliki jeznih ljudi, ki ne bodo naslovljeni le na neke nepomembne lokalne politike in Janšo ter njegovo oblastno garnituro, temveč tudi na oligarhe v slovenski RKC. Upanje, ki ga Štuhec polaga v humanitarne organizacije, kamor napotuje »nesposobne« starše, dedke in babice, učitelje in še koga, da bi nasitili otroke, je prazno in še hudo pokvarjeno za povrh. Obnaša se kot, da še ne bi slišal pozivov prav teh istih organizacij ( Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine, razne fundacije in tudi njegova Karitas ), da so njihova skladišča vedno bolj prazna, vrste pred njihovimi vrati pa vedno daljše.

Ivan Štuhec sedaj javno preko medijev sto tisočem ljudem v Sloveniji priporoča živeti po načelu, da se v nebesa pride skozi trpljenje na zemlji. Slišali ga bodo, ko se bo tudi sam s svojimi dobro rejenimi kolegi v RKC postavil na čelo vseh teh trpečih in jih s svojim osebnim zgledom popeljal proti vratom nebes. Naj bo brez skrbi, sledili bodo njemu in njegovim kolegom. Dokler pa se bo iz teh nekaj več sto tisoč nesrečnih ljudi po medijih norčeval in jih razglašal za nesposobneže, ki so sami krivi za svojo nesrečo in trpljenje, tako dolgo pa bodo in to v vedno večjem številu, sledili tistim, ki jim bodo želeli in se jim trudili ponuditi vsaj malo upanja na nek jutrišnji boljši čas. 

DELO: Štuhec je kritičen do kulture in »kulturniških šaljivcev«, ki da so »postali praporščaki na demonstracijah«, čeprav so nekateri dolga leta »gulili poslanske klopi, zdaj pa se vsajajo nad državo«. Sodobna slovenska kultura po njegovem mnenju »bore malo pripomore k temu, da bi na svež, ustvarjalen in izviren način podpirala zdravo samozavest, pripadnost slovenstvu, odprtost v svet in svetovljansko univerzalnost Slovenk in Slovencev. Kaj šele, da bi podpirala državljansko zavest, kot je to počela pod totalitarnim sistemom, ki ga prav del kulturne srenje oživlja na vse načine.

Svoje današnje pisanje bom zaključil, z malce po svoje vsebinsko prirejenim, Štuhcu zelo znanim rekom, še veliko bolj znanega in Štuhcu prav nič dragega, avtorja, ki je povedal nekako takole: » da bi se ljudje lahko ukvarjali s kulturo, politiko, se izobraževali in sploh bili družbeno aktivni,  morajo biti najprej siti in obuti ter oblečeni, imeti kje stanovati, biti pravno varni, imeti možnost izobraževanja sebe in svojih otrok, imeti zagotovljeno zdravstveno varstvo, imeti zagotovljeno varno prihodnost in predvsem imeti mir pred cerkvijo in državo.«

Tako danes kot vedno doslej v zgodovini, ko sta se zlizali in med rjuhe skupaj skočili slovenska RKC in vladajoči politični režim, se je ljudem pisalo zelo hudo. Prepričan sem, da bo Štuhec te svoje besede, ki jih je tako nekritično, nesramno, podcenjujoče in srčno popolnoma neobčutljivo, naslovil na množice osiromašenih in trpečih slovenskih državljank in državljanov, še zelo obžaloval in se, če je v njem vsaj še malo izvirnega katolika, zaradi njih tudi pokesal.

In čisto za konec še zapis kratke ter zelo zlobne misli:  nekdanjemu francoskemu diktatorju in velikemu osvajalcu Napoleonu zamerim samo eno stvar. In dr. Ivan Štuhec seveda ve kaj mu zamerim.