sobota, januar 19, 2013

Kupna moč v Sloveniji od osamosvojitve do danes ali kdo se edini še spozna na ekonomijo v tej deželi!

Vsak komentar je skoraj odveč. Ni potrebno iskati in navajati uradnih statističnih podatkov za to dvajsetletno obdobje, ker bi povedali natanko to kar prikazujejo vozički.

In tudi brez prikaza teh vozičkov ter pregleda in analize uradnih statističnih podatkov, to ve vsaka gospodinja v Sloveniji.

Prav mirno lahko zapišem, da so v Sloveniji edini verodostojni ekonomisti, ki nekaj vedo in ki jim smemo verjeti ter zaupati, prav slovenske gospodinje. Povprašajte jih kako uspevajo z mesečnimi prihodki v višini  tam od 400 do 800 evrov vsak dan nahraniti družino, poravnati vse prispele položnice, obuti in obleči moža, sebe ter otroke, poravnati stroške šolanja svojih otrok, stroške stanovanja in ogrevanja ter vse druge obveznosti in da ob tem ne ponorijo od skrbi? Vse to uspevajo brez vseh magisterijev in doktoratov ekonomskih znanosti, brez mesečnih in letnih pisnih strokovnih planskih dokumentov in raznih strokovnih analiz. Nihče jih pri tem strokovno ne podpira, ne svetuje in tudi Nobelove ali kake druge nagrade za ekonomijo ne bodo nikoli dobile.

Edino kar v življenju za svoj trud, odrekanje in praktično iznajdljivost lahko dobijo, je hvaležnost in priznanje njihovih najdražjih. Na žalost pa jih je veliko prikrajšanih tudi za to. Ko bomo naslednjič v kakšni morebitni tretji vseslovenski ljudski vstaji ponovno šli na ulice slovenskih mest in vasi, se jih spomnimo in se zavedajmo, da smo tam tudi ali celo predvsem zaradi njih. Ker to so naše žene, matere, babice, sestre in vse druge požrtvovalne ter trpeče sodržavljanke. Kakšni Janše, Jankoviči, Pahorji, Lukšiči, Erjavci, Žerjavi, Viranti, poslanke in poslanci, politične stranke ter druge politično ali ideološko zadrte organizacije ter vse njim podobne druge nesreče te uboge in izčrpane slovenske dežele?  Vsi ti so popolnoma nepomembne ter nesposobne politikantsko izkoriščevalne  kreature in nevredni najmanjše naše podpore ali zaupanja. So le naša skupna velika nesreča in se zaradi njihovih osebnih in kolektivnih interesov res ne kaže združevati ter za njih in za njihove koristi dvigati glasu.

Še manj pa je potrebno, da se zaradi njih delimo v dva tabora, se grdo gledamo in si delimo očitke ali se celo med sabo sovražimo. Niso vredni tega in prenehajmo s tem. Enako lačni so otroci vnetih pristašev levih kot otroci zadrtih desnih, neverujočih kot verujočih, potomcev partizanov kot potomcev belogardistov. Za vse te navedene politike in ideologije ter njihove posameznike ali organizirane ali institucionalizirane predstavnike ni vredno porabljati našega čas in trošiti naše energije. Skupaj se zavestno in odločno že enkrat odločimo, da ne bomo več mi služili njim, temveč vsi ti in njihovi nasledniki nam - slovenskim državljankam in državljanom. Vzemimo si državo že končno nazaj in sami odločajmo o svoji usodi.

2 komentarja:

  1. no ja, popolnoma bi se strinjal z zadnjim odstavkom!
    kr mal se pa pretirava z zadnjim vozičkom na sliki, tolikokrat pa še grem v trgovino, da vem da je v njem več kot na sliki:))

    OdgovoriIzbriši
  2. Večinoma imajo tvoji komentarji nek smisel. Toda ti vozički te niso vredni. Politiko sicer lahko kritiziraš, celo upravičeno, toda tole s kupno močjo je pa zares čista demagogija, ki ji sicer večina ljudi gladko pritrdi, čeprav ni v skladu z dejstvi. Toliko slabše za dejstva.

    Kadar človek ne verjame številkam, je vsaka razprava brez pomena.

    OdgovoriIzbriši