Vredno branja, premisleka in ponovne objave!

Obe dami lahko zamenljivi, zaposleni in številni aktivisti pa ne!

Vir: DNEVNIK

Res vredno branja in premisleka. Kar ni všeč ali s čim se ne strinjajo v ljubljanskih kadrovskih lobijih to seveda naj ne bi moglo  biti dobro ter koristno za Slovenijo. S tem, ko so za predsednico RKS s preizkušeno kadrovsko kombinatoriko vsilili Musarjevo, da bi rešili njen ugled, ker je pred tem neslavno propadla kot generalna direktorica nacionalne RTV, so naredili tej humanitarni organizaciji neizmerno škodo. Dovolj je takšnih kadrovanj iz "ljubljanskega kadrovskega bazena", ker je Slovenija polna dela voljnih, zaslužnih in predvsem sposobnih kadrov za prevzem najodgovornejših funkcij v organizacijah in to še posebej močno velja prav za RKS. Pa seveda to velja tudi za mnoge druge organizacije, ki imajo svoje republiške sedeže v Ljubljani. Za skromne plače, minimalne honorarje in predvsem volontersko naj bi delali ljudje po celotni Sloveniji, ukazovali ter prestižne ali dobro honorirane položaje pa zasedali le ljudje iz tega osrednje slovenskega kadrovskega bazena. Res še ni dovolj tega? Takšna kadrovska politika je pogubna kar se je že veliko krat pokazalo in čas je, da se s takšno prakso konča. 

Mnogi zaposleni v območnih enotah RKS, številni volonterski aktivisti in donatorji tej humanitarni organizaciji se še kako zelo strinjajo s tem kar je v svojem odprtem pismu zapisal gospod Vlado Marot, sekretar RKS-OZ Laško- Radeče. S takšnimi in podobnimi politično ter elitistično motiviranimi kadrovskimi telovadbami se ne kaže več igrati ter tako ogrožati notranjega ustvarjalnega miru in to še najmanj v tako zelo pomembnih humanitarnih organizacijah kot je RKS kot tudi ne v ostalih društvenih organizacijah na republiškem nivoju s sedeži v Ljubljani.

Naj se še tako zelo trudijo prikriti politične in elitistične kadrovske vplive v tej zelo ponesrečeni kadrovski kombinatoriki, so vendarle že od daleč vidni prstni odtisi ravno teh kadrovskih lobijev "ljubljanskega kadrovskega bazena", ki so na terenu preko svojih zvez, obljub in vplivov vso operacijo potem pred časom v organih RKS tudi izpeljali. Bati se je sedaj le še, da bodo svoj ranjen ponos skušali zdraviti z nadaljnjim vnašanjem razdora ter nemira v RKS, da bi tako dokazali kako so imeli prav in jih bo ob vsem tem še najmanj zanimalo delo in nadaljnje uspešno funkcioniranje RKS na terenu. Vsem takšnim morebitnim aktivnostim pa se bo potrebno odločno upreti in jih javno razkrinkati. Predsednica in sekretarka sta lahko zamenljivi brez vsakršne ustvarjalne ali organizacijske škode za organizacijo. Veliko težje zamenljivi pa so številni zaposleni v organizaciji RKS in povsem nezamenljivi pa so preštevilni aktivisti, ki neutrudno in volontersko delujejo v vseh območnih združenjih in nezamenljivi so številni donatorji ter podporniki te humanitarne organizacije.

Odziv na članek in komentar novinarke Ranke Ivelja v Dnevniku o Rdečem križu

4. marec 2016

Vsi, ki smo lahko prebrali članek in komentar o RKS (Dnevnik, 1. marca), smo si, vsak zase, ustvarili mnenje. Ob tem pa je treba zapisati, da je bilo to ustvarjeno z zelo pavšalnim, enostranskim in destruktivnim zavajanjem bralcev, predvsem pa našega članstva in prostovoljcev. Iz članka veje, kot bi si novinarka želela vnesti dodatni nemir in načrtni razdor organizacije Rdečega križa.

Nikoli ne bom razumel, kako so imeli novinarji ob prisotnosti 56 območnih združenj Rdečega križa iz vse Slovenije na zboru članov na Igu možnost in priložnost po naključju najti za sogovornico edino in samo go. Anito Carusso, zastopnico OZ RK Ljubljana. Res zanimivo. In kako lahko njeno enostransko besedičenje in nekorektne izjave do Rdečega križa, ki ji je mimogrede kar nekaj let rezal kruh in je bila zaradi neuspelega podviga prizadeta, vzamete za edino pravo ter članek tako posplošite. Kdo pa je Anita Carusso, da si jemlje pravico govoriti v imenu Rdečega križa Slovenije in vseh drugih v RK? Kdo ji je dodelil to čast? Pričakoval in želel bi si bolj iskrenega, korektnega in nepristranskega poročanja.

Novinarka piše o neki razklanosti v RK in pri tem uporablja besedo, o kateri prvič berem in poslušam. Zanjo je razklanost že to, da če ne trobimo vsi v isti rog, če ne soglašamo z vsem, kar na neosnovanih temeljih prihaja iz OZ RK Ljubljana in od njega »zlobiranih« somišljenikov, smo pa razklani. Tudi iz tega je mogoče razbrati njeno nenaklonjenost do Rdečega križa in drugače mislečih, ker sicer ne bi uporabila tako grobega izraza.

V Rdečem križu smo marsikaj doživeli, ne moremo pa se sprijazniti z načinom in potmi, ki bi jih nekateri želeli uveljavljati z oholostjo, brezkompromisnostjo, enostranskostjo... Z maniro brez srčne kulture, ki na trenutke meji že na nesramnost in žalitev. Takšne poti niso lepe, so neprijazne in slej kot prej obsojene na propad, ker jih ne mi ne večina ostalih ne marajo. In nekaj tega se je nekaterim že zgodilo.

Marsičesa nimamo, kar lahko imajo v OZ RK Ljubljana, in tudi oni nimajo vsega, kar imamo mi. Nimamo denarja, kot ga zaradi zaledja s tržno dejavnostjo lahko imajo oni. Pa saj ni vse v denarju, ker ta pokvari ljudi. Imamo pa denimo skoraj 30 odstotkov članov RK na število prebivalcev, medtem ko jih imajo oni komaj dober odstotek, predvsem pa imamo srce in dušo. In zato je naša dejavnost v prvi vrsti obrnjena k članstvu in ljudem in ne h komercialnim težnjam. Pa zaradi prednosti in slabosti enih in drugih nismo zaradi tega nikoli jadikovali. Res pa je, da je lažje mahati, da ne zapišem česa drugega, če imaš, kakor če nimaš.

Pestrost in raznolikost dejavnosti ne bi smeli nikoli biti problem ali ovira, če le ta poteka dobro, uspešno, v zadovoljstvo uporabnikov in v mejah normalnega dialoga. V raznolikosti je tudi veliko bogastvo in čar, ki se odslikava med nami. Zagotovo pa je problem uveljavljanje absolutistične oziroma, če hočete, diktatorske oblasti, ki je v takšni organizaciji ne bi smelo biti.
Ob takšnih dejstvih nam ni bilo in nam ne more biti vseeno, zato smo bili skupaj s člani in prostovoljci resnično razočarani, prizadeti in jezni, ker so se prek medijev reševala nesoglasja predsednice in sekretarke in zahteva za njeno razrešitev iz nekrivdnih razlogov. Takšne metode očitno postajajo praksa tudi v društvih, kakršen je RK, in tako še danes žal ne poznam razloga in argumenta zanj. Vem le to, da ga. Renata Brunskole ni iz Ljubljane, da ni bila »samo« političarka, bila je tudi dobra županja, bančna uslužbenka, bila je podpredsednica OZ RK Metlika, bila je prostovoljka RK Metlika vsaj 10 let in je delovala tam, kjer ljudje organizacijo RK najbolj čutijo. Glede na izid glasovanja, ki se nekaterim ni sestavil, pa mi postaja vse bolj jasno, da če vodstveni kadri v RKS niso iz Ljubljane, če niso njihovi simpatizerji ali vsaj niso povohali v njihovo »kuhinjo«, so, ne oziraje se na vso njihovo bogato preteklost, obsojeni na »linčanje«. To pa je potem res politika Ljubljane, o kateri govori ga. Carusso in pišete o njej.

Zato predlagam, da naj tisti, ki nimajo kaj bolj pametnega početi, tega ne počnejo v Rdečem križu. Če mu že ne znate in nočete pomagati, mu želeti dobro, ne počnite tega tukaj in pustite ljudem, ki v srcu dobro mislimo, da lahko ustvarjamo, delamo, se razvijamo, vnašamo nove, sodobne ideje, za katere nismo bili nikoli imuni, vendar ob tem ostajamo na realnih tleh. S spoštovanjem!
Vlado Marot
sekretar RKS-OZ Laško - Radeče