Sam sem prepričan, da vabilo iz kabineta Boruta Pahorja te dni mora odpotovati v Moskvo in da je predsednika Vladimira Putina na svečanost na Vršiču potrebno povabiti. Pred njim je zaradi uradno podobnega razloga lansko leto Slovenijo obiskal že predsednik vlade Ruske federacije Dimitrij Medvedjev. Glede sankcij Ruski federaciji, ki sta jih uvedli EU in ZDA, pa je vendarle potrebno biti korekten in javno priznati to kar mnogi vedo ter o tem tudi nekateri evropski mediji že poročajo, da so te vedno bolj že razrahljane in da prikrito z Rusko federacijo najbolj poslujejo ravno tiste evropske države, ki so ob uvajanju sankcij Rusiji bile najbolj glasne. Ob tem pa seveda tudi ne moremo mimo tega kaj so kot glavni razlog za uvedbo sankcij Ruski federaciji navajali EU in ZDA politiki in mediji in s čim te ukrepe opravičevali. Sankcije Rusiji naj bi med ostalim uvedli zaradi aktivnosti Rusije v ukrajinski krizi, ki pa so jo povzročili ravno politiki EU in ZDA s tem, da so v Ukrajini vzpodbudili državni udar in potem celotno državno še pahnili v hudo državljansko vojno. Posledice tega vmešavanja v notranje razmere Ukrajine in poskusov njene "demokratizacije" seveda poznamo. Rusi pa so to neumnost zahodnih politikov in povzročenega vsesplošnega krvavega kaosa v Ukrajini, izkoristili za zavarovanje svojih vojaških in drugih interesov ter pod svojo oblast povrnili izredno strateško pomembno območje Krima.
Do nove zaostritve in podaljševanja sankcij Rusiji s strani EU in ZDA pa je prišlo, ko so Rusi posredovali v Siriji ter njeni neposredni vojni okolici, ki so jo osvojili ter kar lep čas oblast, smrtonosni teror in uničevanje celih mest izvajali ISIS-ovci proti katerim pa naj bi se že pred Rusi kar nekaj časa kao borili zahodnjaki pod vodstvom ZDA. To česar zahodnjakom "ni uspelo" veliko časa, je Rusom uspelo v relativno zelo kratkem času in rast tako imenovane ISIS-ove države je bila zaustavljena ter njena notranja vojaška ter politično ideološka struktura razbita. Američani in Evropejci so potem na ta področja poslali precej močne letalske ter druge vojaške okrepitve in pri tem navajali, da bodo do konca razsuli sistem ISIS-a. Kaj že nekaj mesecev v resnici tam počnejo in kako uspešno uničujejo vojaško ter druge strukture ISIS-a pa ravno ne poročajo veliko. Tako, da se vse bolj ustvarja vtis, da so svoje vojaške okrepitve tja v razrušene dežele bližnjega vzhoda poslali zaradi nekih drugih interesov in ne zaradi dokončanja ISIS-a in končanja begunske krize, ki pa so jo prav tako povzročili ter potem usmerjali prav Evropejci pod modrim vodstvom ZDA. Razrušili in vse živo pobili v Iraku in Libiji so prav tako Evropejci skupaj z ZDA in tudi tako imenovano arabsko pomladno revolucijo so zakuhali, ki je potem destabilizirala celoten arabski svet in v teh razmerah se je rodil ter razbohotil zločinski ter teroristični ISIS. Proti sodelujočim državam EU ter ZDA seveda ni nihče uvajal nikakršnih sankcij, jih ni razglašal za vojne zločince in podobno. Edino kar so s svojimi brutalnimi vojaškimi aktivnostmi res dosegli, lahko že vsaj dve leti in še posebej intenzivno prav v zadnjem letu, vidimo v velikih begunskih množicah najprej na mejah evropskih držav in danes tudi že v notranjosti teh držav.
Ni Slovenija edina evropska država, ki se zaveda škodljivosti sankcij Ruski federaciji in ki prav tako dobro ve, čeprav njena hudo razdeljena politika tega javno ne upa priznati, da so dejanja EU in ZDA ves svet pahnila na sam rob svetovne humanitarne ter vojaške katastrofe. Tega se še kako dobro zavedajo tudi Finci in Avstrijci, ki prav tako že napovedujejo otoplitev odnosov z rusko federacijo in zagotovo jim bodo sledile še nekatere države EU. Nekatere vzhodne države EU pa so ta zid sankcij prebile že pred časom in ne želijo več biti v popolnosti poslušne nekaterim političnim, vojaškim, finančnim ter ekonomskim lobijem, ki vodijo mednarodno politiko ZDA ter EU. Slovenija tukaj velike izbire niti nima in če želi biti v mednarodni skupnosti vsaj malo verodostojna ter kot država na daljši čas še preživeti, potem se mora znebiti tega lažnega dogmatskega oklepa nezmotljivosti, pravičnosti in demokratičnosti politike ZDA in EU. Povabilo, da obišče Slovenijo, je predsedniku Ruske federacije Vladimiru Putinu potrebno poslati in si ob tem še močno želeti, da bo vabilo sprejeto in bomo v kratkem lahko njegovi gostitelji. V zadnjih dvajsetih letih se je v razmerjih svetovnih političnih, vojaških, ekonomskih, finančnih in drugih moči mnogo kaj zelo spremenilo ter drugače porazdelilo in v bodočnost korakati tako, da se oziraš ter gledaš le nazaj, je za male države kot je Slovenija lahko prav samomorilsko.
Zavedati se je namreč potrebno, da današnja Ruska federacija ni nekdanja Sovjetska zveza in da ZDA skupaj z EU niso več edina svetovna vojaška in ekonomska sila ter da je Ruska federacija s svojimi zavezniki sposobna preživeti sankcije, ki bi Evropo in ZDA spravile na kolena. Svojo uničevalno politiko bodo morale najprej spremeniti prav EU in ZDA in ne Ruska federacija, ki jo nekateri satanizirajo zaradi človekovih pravic, demokratičnosti in še česa. Povsod tam kamor smo Evropejci skupaj z ZDA izvozili človekove pravice in demokracijo, je danes zemlja prepojena s krvjo milijonov domačih prebivalcev, so porušena mesta in cele države, je danes puščava in velik del nesrečnih prebivalcev teh dežel danes povsem nezaželjenih in stigmatiziranih tava po evropskih državah. Ki pa si jih potem te države EU porivajo druga drugi, jih prevažajo z enega konca države na drugega ali kar po celi Evropi, si jih z grožnjami vsiljujejo druga drugi, se države ograjujejo z bodečimi žicami in na svojih mejah nameščajo močne policijske in vojaške enote. Vse to je šele začetek in za celotno Evropo še najmanj travmatično ter usodno razreševanje tako imenovane begunske krize. Tisto pravo in najbolj usodno, kar bo ta begunska kriza povzročila v Evropi, je šele je pred nami.
Verjamem, da bo vabilo v Moskvi z razumevanjem sprejeto in nas bo Vladimir Putin obiskal ter da bo slovenska politika ta obisk vedela tudi prav izkoristiti za dolgoročne koristi slovenske države ter vseh v njej živečih ljudi. Bodočnost je namreč zelo nepredvidljiva in tako kot vsi drugi pomislijo najprej nase in svoje interese, mora ravnati tudi Slovenija. Če smo v preteklosti kot narod in država storili nekaj usodnih napak, to še ne pomeni, da moramo v teh napakah tudi vztrajati in si tako ogrožati svojo in naših zanamcev bodočnost. Življenje vsakega izmed nas, naših potomcev, naroda in države ne poteka po zakonih metafizike, temveč po zakonitostih dialektike, ki nas vsak dan znova postavljajo pred težke izzive in od nas ter naših državnikov zahtevajo nove odgovorne ter usodne odločitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar