petek, marec 18, 2016

Kakšno usodo sta v medsebojnem mešetarjenju Kurdom namenili EU in Turčija?

Povprečen Slovenec, ki te dni po medijih spremlja zelo skopa poročanja o dogovarjanjih EU in Turčije o razrešitvi begunske krize, ve o Kurdih zelo malo. Kurde se omenja največkrat le, ko v Turčiji raznese kakšno bombo, kot zaveznike legalne sirijske oblasti in kot borce proti ISIS-u. Vendar brez razrešitve tako imenovanega kurdskega vprašanja na Bližnjem vzhodu ne bo miru in ne bo konec begunske krize. Ko Turkom kdo le omeni Kurde, ti prav ponorijo od besa in morebiti vsaj malo tudi zaradi zgodovinskega spomina na genocid, ki so ga nekoč storili nad tem narodom na svojem vzhodnem ozemlju.

Kdo so ti Kurdi, ki so se jim sedaj po volji in zahtevi Rusije odprla vrata na pogajanja o razrešitvi krize na Bližnjem vzhodu in predvsem v Siriji in Iraku ter tako vstopajo kot pomemben subjekt na mednarodno politično prizorišče? Kurdi so narod iranskega porekla in bilo naj bi jih med 25 do 32 milijonov pretežno živečih na ozemljih Iraka, Turčije, Irana in Sirije. Čeprav so narod z bogato lastno zgodovino, jim doslej v mednarodni skupnosti nihče ni priznal pravice do avtonomije in tako seveda tudi ne do samoodločbe. Dokler se ZDA in Evropejci niso vojaško angažirali na Bližnjem vzhodu ter sesuli in razrušili Iraka ter potem povzročili že  skoraj šest let trajajočo državljansko vojno v Siriji in ob tem še dopustili organizacijo ter razširitev ISIS-a, smo o Kurdih v naših medijih lahko prebirali le, ko se je poročalo o notranjih zadevah in težavah Turčije.

Tudi danes, ko se celotna Evropa srečuje z nerazrešljivim problemom množičnih migracij prebivalstva iz teh področij v Evropo in s Turčijo sklepa sramotne kravje kupčije, se o Kurdih javno govori in piše zalo malo. Vendar se bo kmalu izkazalo, da brez Kurdov in razrešitve njihovega vprašanja, prav noben dogovor ne bo dal nikakršnih koristnih rezultatov in prav lahko se dogodi, da bo na koncu Evropa izpadla kot politično egoistični in pogajalski diletant, ki bo na koncu plačal velik zapitek svoje neumnosti in kratkovidnosti ne da bi razrešila begunsko krizo. V primeru, da v teh bruseljskih zaplotniških mešetarjenjih EU s Turčijo sklepajo dogovore v škodo Kurdov ali mimo njihovih legitimnih zgodovinskih interesov, pa razmere na Bližnjem vzhodu le zaostrujejo in odpirajo novo hudo vojno žarišče v Turčiji ter njeni neposredni okolici. Ne verjamem, da bi bili Turki pripravljeni na teh pogovorih pristati na pogovore okrog razrešitve kurdskega vprašanja v sami Turčiji kakor tudi na celotnem Bližnjem vzhodu. To pa seveda pomeni, da pogovori v Bruslju med EU in Turčijo ne morejo prinesti prav nobenih koristnih rezultatov in naj se Evropa kar pripravi na nove in nove množične prihode beguncev.

Čeprav uradno še nihče ne govori, da bi tudi Turčija že bila v vojni, je na terenu temu na žalost res tako. Evropejcem in ZDA kmalu ne bo ostalo drugega kot, da se odločijo ali bodo kurdske vojaške osvobodilne sile sprejeli kot legalno osvobodilno kurdsko vojsko ali pa jih uvrstili med teroriste in nadaljevali dosedanjo doktrino splošnega kaosa, pobijanja in rušenja na Bližnjem vzhodu.S to razliko, da se bo skoraj zagotovo vojna razširila na samo Turčijo in zelo verjetno še na Iran ter ostale države tega področja. Vendar so se razmere v svetu v zadnjem času zelo spremenile in tokrat brez aktivne udeležbe Rusije ne bo šlo. Kaj pa bi lahko vse to pomenilo tudi za Evropo, pa si lahko le bežno predstavljamo, ker kaj podobnega človeštvo še ni preživelo. Kakor koli se bo pač vse skupaj tam odvilo, nekaj je gotovo, Evropa bo v vsakem primeru plačala visoko ceno in prav imajo tisti, ki pravijo, da doslej v njeni zgodovini ni še nič tako zelo spremenilo Evrope, kot jo bodo migranti.

Ni potrebno imeti vizionarskih sposobnosti velikega Nostradamusa, da vsaj nekaj posledic dogodkov na Bližnjem vzhodu in množičnega prihajanja migrantov s teh področij v Evropo ne bi mogli okvirno predvideti in jih napovedati. Sam bom navedel le dve in ena je, da si je Evropa s svojo hinavsko in egoistično profitersko politiko, ter s strani ZDA podarjeno lopato, kar sama izkopala grob. In druga, da brez razrešitve kurdskega vprašanja ne bo konec množičnim prihodom migrantov, ne miru na bližnjem vzhodu in da začnimo pozabljati na Evropo takšno kot so nam jo skozi stoletja ustvarili  in zapustili naši predniki. Začnimo se torej pripravljati na življenje v neki povsem drugačni Evropi kot jo danes poznamo. Krivdo za vse kar se nam je že in kar se nam v bližnji prihodnosti še bo dogodilo, pa mirno pripišimo novemu svetovnemu izkoriščevalskemu ter kolonialnemu neoliberalizmu na čelu z ZDA ter evropskemu političnemu ter hlapčevskemu oportunizmu in se ob tem zavedajmo, da se je vse začelo z zgodovinskim padcem berlinskega zidu. Za vse naše današnje in jutrišnje evropske in slovenske težave so nam migranti krivi še najmanj. Nehajmo se že končno sprenevedati in si priznajmo, da je begunska kriza in milijoni beguncev, ki prihajajo v Evropo, bila povzročena tudi z našim Evropskim vojaškim angažiranem na Bližnjem vzhodu. Tam smo jim skupaj z ZDA vse uničili, porušili, jih mnogo pobili in jih tako enostavno prisilili, da se podajo na pot v Evropo. Pa še prijazno smo jih vabili naj pridejo. In prišli so, pa še bodo prihajali! Kaj pa bi sedaj Evropejci torej radi? S povabljenimi gosti se vendar ne ravna tako kot sedaj Evropejci ravnamo s temi nesrečnimi begunci. Kar smo sejali to pač žanjemo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar