Tajna seja Sveta za čebelarstvo pri MKGP RS!

Vir: spletna stran ČZS, 18.12.2016

Seja Sveta za čebelarstvo

ČZS je v svojem dopisu - http://www.czs.si/Upload/Resevanje%20problematike%20varoje%2012-16.pdf zahtevala izredno sejo Sveta za čebelarstvo pri MKGP. Seja je že sklicana in sicer v torek.

Torek, 20. 12. 2016 ob 13.00 Minister mag. Dejan Židan se bo udeležil izredne seje Sveta za čebelarstvo glede evalvacije veterinarske službe in predlogov ČZS glede zdravstvenega varstva čebel.

ZAPRTO ZA JAVNOST – MOŽNOST FOTOTERMINA na začetku

Lokacija: MKGP (5. nadstropje, sejna soba 533), Dunajska 22, Ljubljana

*************

Strogo zaupno torej!

Saj lahko razumemo, da imajo mnogi državni in oblastni organi pogosto sestanke, seje, srečanja, razprave in sprejemanja pomembnih in za državo ter narod ključnih odločitev in takšni dogodki pač morajo biti zaprti za javnost. Še posebej, če gre za vsebine, ki so pomembne z vidika mednarodne politike ali zaradi strateških ekonomskih, političnih, vojaško obrambnih ter varnostnih in drugih podobnih  razlogov. Da pa se odvije seja Sveta za čebelarstvo na ministrstvu za kmetijstvo v strogo zaupnih pogojih in zaprta za javnost, kar seveda pomeni, da prisotnost medijev ni dovoljena, pa seveda že krepko presega okvire našega razumevanja demokracije, pravne države in predvsem našega razumevanja ustavne pravice javnosti do obveščenosti.

Novinarjem je tako dovoljeno, da se tam narišejo pred samo sejo, udeležence tajnega sestanka fotografirajo in seveda fotografije potem v medijih objavijo, potem pa se morajo odstraniti, ker to kar se bo na tej seji Sveta za čebelarstvo govorilo in odločalo, ni za vsaka ušesa in oči. Le kaj tako zelo skrivnostno pomembnega in strogo zaupnega se bo na tej seji govorilo, o čem tako zelo skrivnostnem odločalo in sklepalo? Tuje varnostne službe sedaj gotovo že strižejo z ušesi in njihovi agenti gotovo dobivajo tajna navodila kako prestreči vsebine tega skrivnostnega sestanka in predvsem kako se dokopati do vsebine odločitev tega nadvse pomembnega organa slovenskih oblasti in jih takoj dostaviti v centre svojih obveščevalni služb v ZDA, Rusijo, Nemčijo, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo in druge. Ker Slovenci imajo ter zagotovo pred svetom prikrivajo veliko skrivnost na področju čebelarstva, ki bi lahko bila usodna za mednarodne odnose ter vojaške in varnostne razmere v svetu ali bi morebiti lahko celo vplivala na svetovna tržna razmerje moči na področju čebelarske konkurenčnosti ali celo v samih mednarodnih odnosih.

Prav tako je skrivnost kdo vse je na to tajno sejo vabljen. Bodo ponovno zaplotniško udrihali po Nacionalnem veterinarjem inštitutu (NVI), ki bi ga radi kot strokovno institucijo izrinili in kar sami prevzeli pristojnosti na področju zdravstvenega varstva čebel? Kdo pa potrebuje veterinarsko stroko, ko vse to modrijani na ČZS sami dovolj dobro obvladajo. Pa še kakšnega veterinarja bi radi zaposlili, ki bi ga seveda sami nadzorovali in usmerjali, ker si to lahko privoščijo, saj jih minister Židan izdatno  zalaga z davkoplačevalskim denarjem iz državnega proračuna. Veterinarji NVI pa naj se ukvarjajo s kravami, ovcami, prašiči, psi, mačkami in podobnimi živalskimi osebki in njihovimi zdravstvenimi težavami, ker o čebelah najmanjšega pojma nimajo. Kdo pa v čebelarstvu sploh še potrebuje veterinarsko stroko, ko pa imajo čebelarji vendar svojo ČZS in kopico velikih interdisciplinarnih strokovnjakov pod njenim okriljem? Dokler bodo slovenski čebelarji imeli takšno svojo krovno organizacijo kot je aktualna ČZS in ministra Dejana Židana na kmetijskem ministrstvu, sploh ne potrebujejo več varoje, panjskega hrošča, hude gnilobe in drugih zdravstvenih čebeljih nadlog, ker je žalostna usoda slovenskih čebel in čebelarstva zapečatena že z navedenima institutoma.

Ali pa nam bodo na tem skrivnostnem sestanku ponovno zakuhali kakšno novo afero podobno tisti pod imenom "debevec" od katere si slovenski čebelarji še vedno niso popolnoma opomogli? Takšnih "strogo zaupnih" sej tega organa na katerih meglo mešajo predvsem predstavniki ČZS, je bilo v preteklosti že kar nekaj in po vsaki so potem kratko potegnili slovenski čebelarji. Upamo lahko le, da funkcionarjem ČZS ne bodo na podoben način sedaj sledili še slovenski mesarji in iz bolnišničnih operacijskih dvoran izrinili kirurgov ter sami prevzeli njihovega dela. V Sloveniji je zadnje čase res že skoraj vse mogoče in nas skoraj nobena stvar več posebej ne preseneti.

Kdo je Kekca poslal na začasno delo v Avstrijo?

Če zgodba z našim otroškim in že skoraj narodnim junakom Kekcem, ki ga je nekdo poslal na začasno delo v Avstrijo, da tam Avstrijcem krade delovna mesta in nadleguje njihove brhke žene ter dekleta, ne bi imela mednarodne in celo nacionalistične razsežnosti , bi bila prav smešna. Ne morem se otresti suma, da bi temeljita politična forenzična preiskava tega smešnega plakata, na njem našla kar slovenske prstne odtise.

Ni še tako dolgo nazaj, ko je nekdo iz okolja slovenske politične greznice  dobršen del državljank in državljanov Slovenije javno označil  za Kekce, ker pač slepo ne sledijo njegovim oziroma njihovim ideološkim in političnim napotilom. Verjetno mi takrat to v spominu ne bi niti  tako močno ostalo, če me ne bi presenetila prav ta označba političnih in ideoloških neistomišljenikov, da so vsi tisti, ki z neko politiko ne delijo njihovih ideoloških in političnih stališč, označeni za "Kekce". Zakaj prav za Kekce, sem se že takrat spraševal, ko pa je vendar v zavesti velike večine slovenskih državljank in državljanov že dolga leta lik Kekca prisoten kot zelo pozitiven in so njegovi filmi po toliko desetletjih od nastanka še vedno izredno priljubljeni. In to ne le med otroci, temveč si jih radi ob njihovih ponovitvah na TV ogledajo tudi starejši. Prav tako ti Kekčevi filmi nimajo nobenih ideoloških ali političnih sporočil, v njih ne nastopajo in se niti ne omenjajo partizani, socializem, ni prisotnih komunistov in ne rdeče zvezde ter popolnoma nič takega kar bi lahko danes nekoga motilo. Gre enostavno za otroške pravljične filme v katerih glavne junake igrajo otroci in so tudi vloge odraslih nadvse pozitivne ter brez vsakršne ideološke ali politične navlake. Če filmi o Kekcu ne bi bili posneti po literarni podlogi slovenskega avtorja, v Sloveniji in v slovenskem jeziku, bi Kekec prav mirno lahko bil tudi Francoz, Švicar, Avstrijec ali Nemec.

Pravzaprav me slovenski filmi o dogodivščinah Kekca še najbolj spominjajo na film o deklici Heidi, ki je bil posnet v nemškem jeziku in za nemško govorno področje in je deklica Heidi med tamkajšnjim prebivalstvom še danes zelo priljubljen otroški filmski lik. Zelo podobno kot pri nas naš Kekec. Heidi in Kekec sta prav ljubek otroški filmski pravljični par in filmi v katerih nastopata nosijo sama, sicer res zelo pravljična, pa vendar  zelo pozitivna ter tudi za otroške gledalce primerna vzgojna sporočila. Kdo je torej padel tako zelo nizko in Kekca zlorabil za prav nesramno nacionalistično ter proti slovensko propagando? Avtorji tega plakata pa so tudi hudo podcenili inteligenco največjega dela naših avstrijskih sosedov, ki skupaj s Slovenci živijo, delajo, izmenjujejo svoja kulturna izročila že več stoletij. Tam kjer med ljudmi z obeh strani državne meje ni prisotne politike in vsiljevanja raznih ideologij, tudi ni mogoče najti kakih nacionalističnih, kulturnih ali drugih nasprotij ali sovražnosti.

Verjetno avtorjev teh plakatnih zmazkov ne bodo odkrili, ker je bilo plakatov na avstrijskem Štajerskem izobešenih zelo malo in še to, po doslej znanem, le v dveh mestih. Kraja kjer so se plakati pojavili seveda nista bila izbrana naključno. Vse dotlej dokler se avtorji teh plakatnih zmazkov ne odkrijejo, pa si bom lastil pravico verjeti, da je bil plakat ustvarjen v Sloveniji in potem v nekaj  izvodih skrivoma izobešen v obeh avstrijskih mestih. Nekaj podobnega temu smo namreč v preteklosti že doživeli in tudi na tistih sramotnih proti slovenskih aktivnostih so bili jasno vidni slovenski prstni odtisi. Ne le avstrijski varnostni organi, temveč predvsem slovenski imajo nalogo, da v tej plakatni zgodbi odkrijejo glavne igralce.

Pravega prijatelja ali zaveznika predvsem v težavah spoznaš!

Tudi mali in komaj dvomilijonski narod, kot smo Slovenci, ima pravico do korektnih zaveznikov in poštenih prijateljev, ki si jih sme sam izbrati. Prijateljstva in spoštovanja si tudi še tako veliki in močni ne morejo izsiliti. Tudi javne izjave politikov in diplomatov  niso vedno skladne ter v sozvočju z občutki dobršnega dela državljank in državljanov.

Kdo je Hrvatom posredoval nesrečne prisluhe in tako spravil v težave Slovenijo ter ogrozil arbitražni sporazum je še vedno vprašanje, ki buri dobršen del slovenske javnosti. Čeprav se slovenska politika v javnosti tej občutljivi temi izogiba huje kot hudič križu, si javnost to vprašanje vedno znova zastavlja in ji tudi namerni molk oblasti ne umiri zanimanja kdo nam je to zgodbo tako hinavsko podtakni. Tudi slovenski mediji, tako tisti, ki naj bi bili levi kot oni, ki se predstavljajo kot desni, se okrog tega delikatnega vprašanja obnašajo zelo  neobičajno in prav nič državotvorno. Jim je morebiti bilo iz različnih političnih okolij diskretno namignjeno, da naj tej občutljivi temi ne posvečajo pozornosti in ne vznemirjajo že tako nezaupljive slovenske javnosti? In tako naj s poročanjem o tem kako so Hrvati prisluhe dobili, ne poglabljajo naraščajočega nezaupanja, ki ga vedno večji del slovenske javnosti izraža tako do mednarodne politike ZDA kot tudi do  vojaškega zavezništva NATO. 

Da so Američani pred časom ob pomoči tajnih služb Nemčije prisluškovali državnikom vseh članic EU in celo sami nemški kanclerki Merklovi, seveda že dolgo ni več nobena skrivnost. Tako ne more biti tudi prav nobeno presenečenje, da sta se takrat v to mrežo prisluhov ujela tudi neprevidna slovenska diplomata in s tem državi Sloveniji zakuhala prav grdo godljo. In nobeno veliko presenečenje potem tudi ne more biti, da so Američani to zlorabili in prisluhe izročili Hrvatom z namenom disciplinirati tako slovensko politiko, njeno diplomacijo in se maščevati dobršnemu delu slovenskih državljank in državljanov, ki že zgodovinsko gojijo simpatije do ruskega naroda in tudi do njegovega aktualnega vodstva. 

Zaradi navedena povzemam komentar na to temo, ki ga je objavil portal RTBH:

Vir: RTBH Slovenija, 25. november 2016

"ZDA so dale posnetek Hrvatom, da bi disciplinirale Slovenijo zaradi Rusije"

Ustavni sodnik je zatrdil, da so Hrvatom posnetek spornih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča in slovensko agentko priskrbele ZDA, da bi disciplinirale Slovenijo, ker je nasprotovala sankcijam in ameriškim stališčem do Rusije.

Ustavni sodnik Mitja Deisinger je v pogovoru za tednik Demokracija izjavil, da so posnetek telefonskih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik naredile Združene države Amerike in ga posredovale Hrvaški, poroča RTV Slovenija.
Deisingerja je o tem na protokolarni večerji na Bledu ob 25-letnici slovenskega ustavnega sodišča obvestil hrvaški ustavni sodnik Mato Arlović, svetovalec hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović in član ekipe, ki je sodelovala pri sporazumu Drnovšek-Račan.
»Njega so takrat poklicali na zunanje ministrstvo, prišli so Američani, njihove tajne službe so sledile in odkrile ta posnetek ter ga dale Hrvaški z nasvetom, naj zdaj škodujejo Sloveniji v arbitražnem sporazumu, saj gre Slovenija mimo sankcij Evropske unije in nasprotuje ZDA v odnosu do Rusije. Naj zaradi našega odnosa z Rusijo izkoristijo to zoper Slovenijo,« je dejal Deisinger.

Dodal je, da so »Američani pretirano ocenili, da v času, ko je zaostrena zasedba Krima in položaj z Ukrajino, ko so uvedene sankcije EU-ja v odnosu ZDA do Rusije, ne smeš tako izstopati, kot je to počela Slovenija«. Izrazil je mnenje, da ZDA nimajo interesov pri vprašanju slovensko-hrvaške  meje na morju: »Izbrali so le občutljivo temo za Slovenijo, da jo malce disciplinirajo.«
Hrvaška je od arbitražnega sporazuma iz leta 2009 odstopila lani po incidentu, ko sta se v prisluhe med telefonskim pogovorom na navadni liniji med Dunajem in Ljubljano ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec in slovenska agentka Simona Drenik. Šlo je za pogovora 5. novembra 2014 in 11. januarja 2015, transkripte pogovorov pa so 22. julija lani prvi objavili hrvaški mediji, še pojasnjuje portal slovenske radiotelevizije. Kljub odstopu Hrvaške se arbitražni proces nadaljuje. Odnosi med Zahodom in Rusijo so se zaostrili potem, ko si je Rusija marca 2014 priključila ukrajinski polotok Krim.

Takšna razlaga za dogodek se sicer ni pojavila prvič, saj se je podobna zgodba v medijih pojavila že lani. Na slovenskem portalu Geopolitika so na primer v bolj sarkastično obarvanem prispevku podobno namignili, da so ZDA storile to dejanje z namenom kaznovanja Slovenije, ker je njen politični vrh gostil predsednika vlade RF Dmitrija Medvedjeva in omenili celo morebiten umik sankcij proti Rusiji.

Ameriški diplomat Hoyt Yee je lani ob obisku Strateškega foruma Bled tovrstne obtožbe zanikal in izjavil, da »ZDA niso odgovorne za vohunjenje slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik«. Razlago o vohunjenju je označil za plod domišljije in dodal, da ZDA ne želijo sprožati medsebojnih sporov med članicami Nata. Ob tem je povedal, da ima Slovenija pravico do lastnih odnosov z Rusijo, kot jih imajo tudi ZDA, a dodal, da si ZDA želijo, da bi vse evropske države izkazovale solidarnost z Ukrajino. »Rusija podpira separatiste v Ukrajini na način, ki zelo destabilizira razmere, ki je zelo agresiven in je v nasprotju z vsem, za kar si prizadevata Nato in EU,« je izjavil.

»Tega, kar počne Rusija, ne bi smela sprejeti nobena evropska država. Iz slovenskih izjav, vključno z izjavami premierja Mira Cerarja, je razvidno, da Slovenija podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, da ne sprejema tega, kar Rusija počne v Ukrajini. Slovenija podpira sankcije proti Rusiji s ciljem, da bi jo prepričali, da ne more še naprej destabilizirati Ukrajine,« je dejal ameriški diplomat.

Le kako bo videti slovenska osamosvojitev, ko ji bomo slekli vsa lepa oblačila?

Lojze Peterle

Objava na Facebooku: Ciril Brajer

TOLE SO PA RESNE STVARI

Lojze Peterle bi moral odgovarjati!

Notifikacija avstrijske državne pogodbe je potrebna za prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije, kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija

Ciril Brajer
Prva knjiga dr. Ivana Kristana o slovenskem osamosvajanju je bila razprodana, zdaj je izšla druga. Pisec pravi, da zato, ker se je zgodba, povezana z notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), začela čedalje bolj zapletati. Opazil je, da pozivi k notifikaciji pri pristojnih organih niti po petindvajsetih letih niso doživeli nobenega odziva.

Kaj je v knjigi novega? Da se »pristojni organi« za to ne zanimajo, da se skrivajo, na vse načine otepajo, sva ugotovila že po prvi knjigi.
»Tarča je nasledstvo Slovenije po Jugoslaviji glede avstrijske državne pogodbe. Namen knjige ni ponoviti obširnega opusa problematike, ampak opozoriti na dogajanje v zvezi z notifikacijo, saj bi osamosvajanje brez te ostalo samo politična parola za predvolilno propagando.«
Knjiga je razdeljena na dva dela?
»V prvem je razvoj slovenske države v petih razdobjih, drugi je posvečen poosamosvojitvenemu razvoju in dogajanju, osrednje vprašanje knjige pa je prav nasledstvo ADP.«
Torej ni učbenik, prej protest?
»Reciva del akcijskega projekta, ki sem se ga ob podpori somišljenikov res lotil iz protesta proti neizvršitvi 3. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Zaboli popolnoma neprofesionalen, neprizadeven odnos poklicnega kadra na zunanjem ministrstvu. Nekateri so mi celo prijateljsko svetovali, naj vse skupaj pustim, ker se ne da nič narediti, saj se je za takšno ravnanje odločil vrh politike.«
Očitno tem nasvetom niste podlegli. Zakaj ne?
»Ker je notifikacija ADP pomembno ustavnopravno vprašanje, kot profesor ustavnega prava in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani torej ne smem odnehati, ampak bom vztrajal. Notifikacija je potrebna za prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije, kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija. Z notifikacijo bo torej dosežena polna državna osamosvojitev Slovenije.«
Nismo neodvisna država
Omenjali ste akcijski program…
»S somišljeniki si bom prizadeval za troje. Prvič, da se bo uresničila zahteva pesnika Toneta Pavčka, ki jo je izrekel 8. maja 1989 na mitingu na Kongresnem trgu v Ljubljani, namreč zahteva po samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji.
Drugič, da se bo uresničila volja volilcev, ki smo jo izrekli na plebiscitu 23. decembra 1990 z 88,5 odstotka glasov, torej da naj bo Republika Slovenija samostojna in neodvisna država, ta volja pa je materializirana tudi v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Tretjič, da bo uresničena določba 3. člena ustavnega zakona temeljne ustavne listine, ki določa, da veljajo na ozemlju Republike Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo.«
Med njimi je avstrijska državna pogodba pomembna, zakaj?
»Ker ureja dve pomembni vprašanji: državno mejo z Avstrijo in položaj Slovenije kot zaščitnice slovenske manjšine v Avstriji.«
Zakaj tega ne uveljavimo?
»Ker imamo nekompetentno zunanjo politiko, tako v strokovnem kot političnem pogledu. To je za našo mlado državo sramota, še huje, je žalitev spomina na vse žrtve, padle v štiriletnem narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju, ki je slovenski narod obsodil na smrt, in spomina na vse tiste rodoljube, ki so v naši zgodovini gojili misel o svobodi slovenskega naroda.«
Oblast nas nekaznovano sramoti
Zakaj vendar se tako sramotimo?
»Že izvršni svet skupščine Republike Slovenije, ki mu je predsedoval Lojze Peterle, bi moral skupščini v treh mesecih predložiti v notifikacijo poleg drugih pogodb tudi ADP, vendar je ni.«
Zakaj ne?
»Javnosti doslej ni bilo predloženo nobeno gradivo pa tudi ne pojasnilo. Kot ustavni pravnik si preprosto ne znam razložiti, kako se lahko ustavna zapoved tako lahkotno prezre, brez najmanjšega skrupula.«
Saj pravijo, da je vrag vzel pravno državo, če smo jo sploh kdaj imeli.
»Tako neodgovoren odnos do izvršitve ustavnega zakona je najučinkovitejše vabilo vsem kršiteljem pravnih norm, da naj to mirno počnejo, saj niti za to, da tako pomembna pogodba ni bila predložena v notifikacijo, ni nihče odgovarjal.«
Kdo pa bi moral odgovarjati?
»Po ustavnem zakonu izvršni svet, njegov predsednik je bil Lojze Peterle. Zdaj kot evropski poslanec razglaša, da mu je v ponos in veselje, da je kot evropski poslanec iz Slovenije soodgovoren za več kot 500 milijonov državljank in državljanov Evropske unije. Zato mu ne bo težko pojasniti, zakaj pred petindvajsetimi leti ni izpolnil jasne naloge.«
Toda Peterle je predložil skupščini v notifikacijo pogodbi z Italijo in Madžarsko.
»Zato je toliko bolj nelogično, celo sumljivo, da ne tudi z Avstrijo. Ni samo prekršil izrecne ustavne zapovedi, ampak je povzročil, da Republika Slovenija v odnosu do Avstrije ni postala suverena naslednica Jugoslavije.«
Krivci za sramoto so znani
Kaj pa nasledniki?
»Prvi bi to moral storiti Janez Janša, potem ko je predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol slovenski parlamentarni delegaciji, ki se je želela pogovarjati o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP, povedal, da Slovenija ni pravna naslednica ADP. Takrat bi moral Janša ADP notificirati kot znak samospoštovanja Slovenije. Pozneje bi to najlaže storil Borut Pahor, saj je to možnost celo nakazal predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer ob obisku v Ljubljani aprila 2011.
Ta je imel še dodaten vzrok za pripravo akta o notifikaciji nasledstva ADP, to je izjavo predsednika Republike Avstrije v Ljubljani, da pravno stališče Avstrije o nasledstvu ni ovira za Slovenijo, da notificira nasledstvo ADP po Jugoslaviji. Avstrija bo notifikacijo vzela na znanje in odnosi med državama se ne bodo spremenili.«
Zdaj je tu Cerar.
»To, česar niso storile dosedanje vlade, ki so padle na izpitu državotvorne politike, bo vsekakor morala storiti vlada Mira Cerarja. Ne predstavljam si, da te državotvorne naloge, ki bi morala biti opravljena že pred petindvajsetimi leti, ne bi opravila sedanja vlada.«
Zbudili pa ste civilno družbo.
»To gotovo. Nekdanja ravnateljica osnovne šole Vič Ana Vehar je v Pravni praksi leta 2014 prebrala moj članek Naša državna suverenost je invalidna – notificirati je treba ADP. Poklicala me je, ker se je čudila, da je to sploh mogoče. 'Mi, navadni državljani, ne vemo, da država še ni uredila tega, kar bi morala že zdavnaj urediti. Ogorčeni smo,' je rekla.«
Vi tudi, očitno, obupani pa ne?
»Skupaj s pokojnim dr. Francetom Bučarjem sva pripravila argumentiran poziv k notifikaciji, ki ga sedaj podpira visoko število domoljubnih Slovencev. Med njimi so številni pravniki, profesorji mednarodnega prava, nekdanji zunanji minister, nekdanji predsednik republike, nekdanji diplomati in drugi. Priključil se je tudi slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Verjamem, da bo državni zbor sedanjega sklica vladi brez odlašanja naložil, naj pripravi akt o notifikaciji in ga po diplomatski pošti pošlje depozitarju, Ruski federaciji v Moskvo.«
Lani smo praznovali 60 let od podpisa ADP, bila je lepa priložnost.
»Zamujena, pa opravimo to letos, ob šestdesetletnici jugoslovanske ratifikacije ADP.«
Nas bo osramotil tudi Cerar?
»Menim, da bo tako prepričljivo podprt javni poziv za notifikacijo prepričal predsednika vlade Mira Cerarja, ki se doslej osebno ni izpostavljal glede notifikacije, da bo predložil državnemu zboru predlog za notifikacijo.«
Zakaj pa je bila notifikacija tako skrivnostna?
»To je težko razumeti. Dejansko je bila to neke vrste tajna zadeva. Sklicevali so zaprte seje komisij državnega zbora, na katerih je gradivo, ki ga predloži vlada, zaupno. Da gre za zaupno zadevo, o kateri javnost ne more nič izvedeti, je posebej poudarjal predsednik odbora za zunanje zadeve DZ Jožef Horvat, ki je na vseslovenskem srečanju zdomcev celo poudaril, da o zunanjepolitičnih zadevah po ustavi ni dovoljen referendum.«
Za to je zaslužen tudi dr. Andreas Khol?
»Dejansko je zasluga dr. Andreasa Khola, da je slovenska javnost sploh izvedela, da med Avstrijo in Slovenijo obstaja spor o notifikaciji. Če ne bi leta 2005 na Dunaju povedal slovenski parlamentarni delegaciji, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, javnost tega sploh ne bi vedela. Kaj šele, zakaj je tako.«
Kot da se je predlog za notifikacijo znašel pred neprebojnim zidom.
»Na pravni fakulteti nas je profesor Viktor Korošec učil latinskih izrekov, iz katerih se vidi bistvo posameznega problema. Eden od teh izrekov je Roma locuta, causa finita.«
Po domače?
»Mi smo svoje povedali, zadeva je končana.«
Kdo so tu in danes Rimljani?
»Predvsem Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, in Jožef Horvat, predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora.«
Kaj pa slovenska manjšina v Avstriji?
»Menim, da nasprotniki notifikacije ADP izkoriščajo slovensko manjšino v Avstriji. Poudarjajo, da bi bila notifikacija ADP škodljiva za slovensko manjšino. Resnica je ravno nasprotna: samo notifikacija koristi manjšini, brez nje pa Slovenija ni zaščitnica manjšine na podlagi 7. člena ADP.«
Skrivnosti ADP
Pogodba je bila nekakšen obliž, ki so ga velesile nalepile na rano, ker Jugoslaviji niso vrnile dela Koroške, ki so ga osvobodili partizani. Avstrija se je s pogodbo strinjala, bila je dovolj rahla in luknjasta, da jo je vedno lahko tolmačila, kot se je trenutni oblasti zdelo primerno. Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev je razočaran nad mlado slovensko državo: »Krepko pretirani so bili upi narodne skupnosti. Republika Slovenija se je zaradi nujnega upoštevanja nadrejenih interesov – pristop k EU, odnosi do Avstrije kot gospodarsko prevladujočega partnerja – pokazala kot nesposobna, da bi učinkovito zagovarjala interese slovenske narodne skupnosti.«Janez Stergar z Inštituta za narodnostna vprašanja, predsednik Kluba koroških Slovencev: »Že od osamosvojitve se pridružujem vsem pobudam za notifikacijo avstrijske državne pogodbe, zraven sem tudi pri nedavni pobudi Franceta Bučarja in Ivana Kristana. Dostojna, že polnoletna država se ne bi smela smešiti z neuresničenimi najavami pošte k depozitarju v Moskvo!« Pobudo Franceta Bučarja in Ivana Kristana je že na začetku podpisalo 130 uglednih akademikov, pravnikov, diplomatov, civilnodružbena pobuda zavezništva za ADP je zbrala kar 250.000 podpisnikov. Vendar je upanje, da ne bo obveljalo to, kar je govoril predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jožef Horvat: »Roma locuta, causa finita. Mi smo svoje povedali, zadeva je končana.«

Dr. Ivan Kristan: »Sklenitev državne pogodbe je nujno pravno dejanje. Češka, ki je v enakem položaju kot Slovenija, je notificirala nasledstvo ADP in odnosi z Avstrijo so ostali normalni.«
Bojan Velikonja

17. november- mednarodni dan prezgodaj rojenih otrok!

Če se že v Sloveniji skoraj ni nihče spomnil komu je posvečen današnji dan 17. november, so se pa vsaj naši srbski prijatelji.

Veliko nas je v tej deželi slovenski, ki imamo močan razlog, da svojim otrokom ter vnukom in drugim bližnjim, ki jim je današnji dan posvečen, tudi danes sporočimo, da jih imamo zelo radi in da smo neizmerno veseli, da so z nami in nam osrečujejo življenje.

17. november je tako eden redkih mednarodno obeleženih dni, ki se nas res lahko dotakne in nas spodbudi k zavedanju kako lepo je lahko življenje, če le do njega nismo preveč zahtevni.

Nekaj kar si je res vredno prebrati in se ob tem zamisliti!

Redko povzemam pisanja drugih avtorjev in to storim izjemoma le takrat, ko sem prepričan, da jih je vredno prebrati in se nad zapisanim tudi temeljito zamisliti. Sam se s svojimi komentarji na teh straneh nisem loteval pravkar končanega ameriškega predsedniškega volilnega cirkusa in se navijaško opredeljeval za enega ali drugega kandidata. Ker so to množično počeli vsi slovenski mediji s svojimi uredniki ter novinarji, politični analitiki, večina politikov in še mnogi, ki so o vsem tem kaj vedeli pa tudi tisti, ki so bili le prepričani, da o tem kaj vedo in lahko kaj pametnega povedo oziroma zapišejo. 

Vsi po vrsti pa so tokrat na izpitu iz strokovnosti, objektivnosti, obče razgledanosti in predvsem v podajanjih resnice grdo pogrnili ter se ob tem še prav na veliko osramotili. Toliko neumnosti, laži, sramotenja, pritlehne politikantske propagande ter popolnih nesmislov kot smo jih lahko od vseh prej navedenih slišali ali prebrali v preteklih nekaj dneh, še dolgo ne bomo imeli priložnosti spremljati in se nad njihovo izkazano že prav patološko neumnostjo naslajati. Slovenija je očitno zelo bolna in nam s takšnimi politiki kot jih premoremo ter s takšnim stanjem duha kot preveva v naši prelepi deželi res ne bo lahko. V enem samem dnevu smo se grdo zamerili tako Rusom in njihovemu predsedniku Putinu kot seveda tudi novi prihajajoči ameriški administraciji na čelu z novim predsednikom ZDA Trumpom. Le zakaj slovenski politiki, politični analitiki in mediji vedno zamudijo priložnost biti tiho, ko bi v interesu države in njenega prebivalstva bilo to modro? Pogosto krat sem že zapisal znano misel, da ima vsak narod take politike in tako oblast kot si jo zasluži. V to misel in njeno sporočilo sedaj več ne verjamem. Prav nasprotno, vedno bolj trdno sem prepričan, da si državljanke in državljani Slovenije zaslužimo veliko boljše politike, boljšo in sposobnejšo oblast in da si zaslužimo vsaj nekaj malih priložnosti za neko jutrišnjo boljšo bodočnost nas samih in predvsem naših otrok in naših vnukov.

V nadaljevanju pa povzemam razmišljanje "Slovenca" o novem predsedniku ZDA Trumpu, njegovi protikandidatki Clintonovi ter pravkar končanem ameriškem predsedniškem volilnem cirkusu:

Besede Slovenca o novemu ameriškemu predsedniku Trumpu, ki si jih je vredno prebrati

09.11.2016

Za Donalda Trumpa sem prvič slišal približno 3 leta nazaj, ko sem v New Yorku obiskal njegovo stolpnico. Moj prvi vtis je bil izrazito negativen, predvsem zaradi njegovega bogastva, pa tudi njegovi bizarni frizuri se nikakor nisem mogel načuditi. A poleg tega se zanj tudi nisem dosti zanimal.

Daleč najbolj mi je šel na kur*c, ko sem na youtubu videl enega izmed njegovih intervjujev kjer govori kako mu v mladosti ni bilo lahko: "My father gave me a small loan of a million dollars".

Spomnim se s kakšnim gnusom sem spremljal tega človeka in ga ob kandidaturi nisem vzel resno.

Konec koncev želi zgraditi zid na meji z Mehiko, muslimanom preprečiti vstop v ZDA, ženske je označil za debele pra*ice in mehičane za posiljevalce..... je tudi čisti rasist do črncev, ne podpira gejev, je Putinova lutka, novi hitler, egocentrični šovinist, vodja Ku Klux Klana, začetnik 3. svetovne vojne itd itd.

Vsaj s takšnimi informacijami so nas šopali in skušali prepričati glavni mediji ala CNN, NBC, ABC in BBC, isti mediji, ki jih financirajo elite z Wallstreeta in so glavni stroj globalistične propagande, ki skuša ustaviti vsakega, ki se jim skuša postaviti po robu.

Kaj ni čudno? Nihče pred volitvami ni obsodil Trumpa da je rasist, ksenofob, seksist itd. Šele ko se je prijavil kot kandidat, so ga poskušali razbiti z vseh strani. Elita je imela tako na republikanski, kot na demokratični strani že pred volitvami nastavljeni 2 lutki. Jeb Bush na eni in Hillary Clinton na drugi strani, kjer bi se oba pomerila v velikem finalu in bi bilo čisto vseeno kdo bi zmagal, saj sta oba dve plati istega kovanca.

Nato pa pride Trump v igro, čisto nepričakovano, in zjebe vse načrte globalistov (židov). Že prej znan iz resničnostnih šovov in poslovnega sveta, je hitro pridobil popularnost z izjavami kot so "We're gonna build a wall", kjer nihče ni vedel ali misli resno ali ne. Vsem pa se je zdel osvežujoč in na daleč je bilo čutiti, da je končno nekaj svežega na politični sceni, kjer so lenobno gnezdili stari politiki.

Najprej so se Trumpu smejali. Ga zaničevali. Se mu posmehovali. Toda Američani so imeli dovolj. Vedeli so, da zlagane fraze in olepšane, politične in učene besede ki so prihajale iz ust Obame, ne zaležejo in so samo distrakcija. Obama je namreč pridigal o spremembah, prinesel pa je nacionalni dolg višji od 20 MILIJARD dolarjev, razfu*al pol bližnjega vzhoda, povzročil pogoje za nastanek ISIS, posledično odgovoren za migrantsko krizo in z zdravstvenim sistemom Obamacare pahnil Ameriško ljudstvo na rob obupa. In ljudstvo je reklo dovolj. Dovolj politikov in lepih zlaganih besed.

Killary Clinton je obljubljala prav to. Nadaljevanje agonije v svetu, ki sta jo povzročila Bush in Obama.

Hvala bogu so WikiLeaks pravočasno razkrili, da so njeno nominacijo naštimali že mesece vnaprej (in kako Bernie Sanders nikoli ni imel šans), kako je preko njene fundacije plačala protestnikom v Chicagu da bi razgrajali in uničevali mesto. Kako je tajne podatke uničevala s kislino in kladivi, ker se je bala preiskave FBI. Kako je izbrisala 33 000 zaupnih emailov s svojega serverja in potem lagala o tem pod prisego, kako ji Wallstreet plačuje milijone in milijone za oglaševanje kampanje, kako pridiga o socialni enakosti, hkrati pa nosi obleke vredne 13 000$, kako je na Bližnjem vzhodu pod njenim zunanjim ministrstvom pustila Američane v Libiji umreti med arabsko pomladjo, kako je opustošila Sirijo, Libijo, Irak in Sudan.

Raje Trumpa, ki se je v poslovnem svetu že izvrstno dokazal, kjer je iz "začetnih očetovih milijonov" naredil VEČ MILIJARD vredno družbo in brand in ustvaril več 10 000 delovnih mest. Mediji so ga ku*cali da so njegovi projekti 4x bankrotirali toda to so bili 4 bankroti v primerjavi z več 100imi drugimi projekti, ki pa še danes cvetijo, a on njih mediji ne poročajo.. 4 proti 100+ je tako za poslovni svet zelo dober rezultat.

Trump ni popoln kandidat, Niti super ni.....nihče ne trdi tega. To vemo vsi! Tip je čisti egocentrik pa tudi besedni zaklad ima na nivoju OŠ :D Vendar je s svojo igro pokazal pravi obraz pristranskosti medijev, zlaganosti volitev, dvostrankarski abusrd, koruptivnost politikov in moč lobijev, ki so dosedaj storili vse, da bi ustavili nekega outsiderja, kot je Trump.

Trump je svojo kampanjo financiral sam, s svojim denarjem, ki ga je s svojo firmo ustvaril v zadnjih 40ih letih. NIti enkrat ni prišel navzkriž z zakonom, nikoli kaznovan in teh volitev ni rabil. Lahko bi ostal v svojem poslu, kjer bi se mirno upokojil kot uspešen bogataš, ki ima lepo ženo, sposobne otroke in dobro zapuščino.

In vedel je, da če bo kandidiral, da ga bodo zasmehovali, da bo tarča medijev, vedel je da bo čez noč postal "bad guy", čeprav je bil pred volitvami izredno priljubljen. In zakaj je pristal na to? Ker ima poln ku*ac tega kar se dogaja v ZDA. Ne rabiš bit genij, da vidiš kako Ameriki vladajo banke, Federal Reserve in Wallstreet in peščica gamadi, ki se igra z nami. Zadnji predsednik, ki ni bil nastavljen je bil Kennedy, pa še tega so ubili, ker se ni hotel igrati po igrati po navodilih te elite.

Ne vem kaj bo prinesel Trump....toda tako popularnega kandidata, ki bo takšen trn v peti bankirjev NE BO NIKOLI VEČ! Potrebno bo zaupati, da bo uspehe iz poslovnega sveta prenesel v politiko.

Kar se njegovih izjav tiče.....se strinjam, da niso ravno bleščeče. Ampak to je zato ker ni politik in ni diplomiral iz nakladanja, kot ostali politiki, ki lahko največje zlo zapakirajo v obliki rožic in mavric.

Da je Trump proti mehičanom? Samo proti ilegalnim priseljencem.

Da ima ženske za debele? Samo Rosie O'Donell :D

Da je proti črncem? Dobil je nagrado za dobrodelno finančno pomoč afroameriški skupnosti.

3. Svetovna vojna? Hoče dobre odnose s Putinom, medtem ko Hillary, ko je napovedala da bo nad Sirijo Rusiji prepovedala letalstvo, hoče začetek novih spopadov in napetosti.

Navija za KKK? Prav osebni mentor HILLARY CLINTON je bil bivši vodja KKK - Robert Byrd in je na njegovem pogrebu dejala, da svet brez njega ne bo nikoli več enak.

Kar se pa zida na meji tiče, je po vsej verjetnosti to rekel samo zato da bi si pridobil zastonj medijsko pozornost, saj mu je sicer ne bi dali. Slaba reklama je še vedno reklama. Sicer ne bi imel nikakršnih šans v boju za nominacijo republikanskega predstavnika. Prav o tem piše v svoji knjigi Art of Deal piše, kako enostavno je pridobiti medijsko pozornost, tudi če te mediji sovražijo. Tip je pogruntal celotno psihologijo novinarjev....ti so mislili da ga bodo raztrgali, na koncu pa je on raztrgal njih.

Pravzaprav Trumpa sovražijo le politiki, lobiji, banke, mediji in ilegalci :) No in tisti ki nasedajo propagandi ala 24ur in RTVSlo, ki vam perejo možgane že dolga leta!

Anyway... nikoli si ne bi mislil ampak GO TRUMP!!!

MAKE AMERICA GREAT AGAIN ;)

Avtor besedila: Marko Il Piccolodivano

Eden in edini oče slovenskega naroda!

Primož Trubar

Ob prazniku 31. oktobru!

Primož Trubar, eden in edini oče slovenskega naroda za vse pretekle in prihodnje čase!

Za očeta slovenskega naroda je mogoče smatrati in to zgodovinsko čast priznati le Primožu Trubarju in nikomur drugemu. Neuspeli ter skrajno neokusni poskusi vsiljevanja raznih javnih oseb sodobnega časa, ki se vsake toliko časa pojavljajo in s katerimi se jih narodu poskuša vsiliti kot prave očete naroda, le dokazujejo primitivnost njihovih predlagateljev ter naivno ideološko politizacijo nečesa, kar se na tak način  politizirati sploh  ne bi smelo in se ne da. 

Primož Trubar se je rodil v premožni družini v Raščici pri Velikih Laščah materi Jeri in očetu Mihi. Zelo verjetno se je rodil okoli 9. Junija 1508, vendar pa ni znan natančen dan njegovega rojstva. Trubarjev oče Miha je bil po položaju na vasi zelo pomemben človek, saj je bil mlinar v mlinu grofov Turjaških, ki se danes imenuje Temkinov mlin. Trubar. Poleg tega pa je bil še tesar in ključar cerkvice sv. Jerneja. Očetov družbeni položaj je omogočil, da je Primož od grofov Turjaških prejel dovoljenje za šolanje. 

Primož Trubar je bil do leta 1547 katoliški duhovnik, šele po letu 1547 je prestopil v protestantsko vero, čeprav je že od 1530 leta dalje oznanjal načela in svetopisemske razlage protestantov. Po prestopu v protestansko vero se je poročil z Barbaro, hčero Mateja Sitarja iz Kranja. V svojem nadaljenjem življenju se je poročil še dvakrat in sicer po smrti Barbare z Anastazijo in kasneje, tik pred svojo smrtjo še z Agnezo. Od vseh njegovih otrok so preživeli le trije in sicer Primož, Magdalena in Felicijan. Zadnja leta svojega življenja je preživel v kraju Derendingen (pri Tübingenu, Nemčija), kjer je pridigal v tamkajšnji cerkvi. Vse svoje življenje si je prizadeval učiti Slovence, kar se je odraža v njegovih knjižnih delih (npr. Abecednik), do svoje smrti pa je na domu sprejemal slovenske študente in jih poučeval. Umrl je 28.6.1586 v kraju Derendingen (v bližini univerzitetnega mesta Tübingen). Kje točno v Derendingnu je pokopan Primož Trubar ni znano, domneva pa se, da je pokopan v sami derendingški cerkvi. Na to, da je bil pridigar v tej cerkvi in da naj bi bil tam tudi pokopan, spominjata spominski plošči na vratih in na tleh cerkve.

Trubarjev imaginarni rojstni list s poznejšimi zaznamki.

Župnija	Sv. Kancijan pri Turjaku, škofija Oglej, dežela Kranjska
Leto rojstva	med 1507 in 1509
Datum rojstva in krsta	neznana
Ime krščenca	PRIMOŽ (Primus)
Podatki o očetu	Mihael MALNAR (Mullner), mlinar in tesar, podložnik gospostva Turjak
Podatki o materi	Jera roj. Trubar (Trobar)
Kraj rojstva	Rašica (Rastčica) Pripis iz 2008: Rašica št. 39, po domače Šklóp
Podatki o botrih	neznani
Krstitelj	neznan, morda župnik Jernej Krek
Poznejši zaznamki:
med 1520 in 1526	sprememba priimka Malnar v TRUBAR
med 1526 in 1528	popravek priimka Trubar v TRUBER
1530	duhovniško posvečenje v Trstu
1548	izstop iz Rimskokatoliške cerkve in prestop v Cerkev augsburške veroizpovedi v Nürnbergu
1549–1550	1. poročil v Rothenburgu z Barbaro Sitar iz Kranja. Uradni popravek iz 1955: Barbara je (od 1922) pomotoma veljala za Barbaro Klaus iz Celja.
1566 (najverjetneje)	2. poročil v Lauffenu ali Derendingenu z Anastazijo N. Zaznamek iz leta 2008: žena je najverjetneje Anastazija Klaus iz Celja.
po 3. 1. 1581	3. poročil v Derendingenu z Agnes N., njeni osebni podatki neznani.
28. 6. 1586 / 8. 7. 1586 po gregorijanskem koledarju	umrl v Derendingenu

Cagavost EU in slovenskih civilno družbenih organizacij in gibanj!

Danes naj bi padla končna odločitev ali se bo v četrtek zgodil vrh EU in Kanade ter podpis tistega nesrečnega sporazuma CETA. Evropski diktatorski ter kapitalistično neoliberalni inkvizitorji so v preteklih dneh zlomili hrbtenice romunskim in bolgarskim politikom ter oblastnikom, ki so osramočeno dahnili svoj DA k podpisu tega usodnega sporazuma. Malo trši oreh pa so politiki ene od treh belgijskih pokrajin Valonije, ki se še ne dajo in prav današnji dan naj bi bil usoden. Niti v najbolj črnih sanjah si ne moremo predstavljati kaj vse so daleč od oči valonske in evropske javnosti bruseljski diktatorji in njihovi hlapčevski sateliti iz drugih EU prestolnic, počeli z upornimi valonskimi politiki. Kako vse so jih izsiljevali, jim grozili, jih obmetavali z razno raznimi obljubami, postavljali razne ultimate in počeli še veliko kaj drugega, da bi jih zlomili. Vse do tega trenutka, ko pišem ta prispevek, še ni vesti, da bi pogumni ter odločni Valonci popustili in dahnili tisti nesrečni DA in s tem zapečatili usodo združene Evrope ter sprožili postopek kolonizacije Evrope s strani obeh držav Severne Amerike - Kanade in ZDA.

Tudi, če Valonci do danes še ne bodo popustili, CETA še ne bo mrtva in mrcvarjenje valonskih in belgijskih politikov se bo nadaljevalo vse tako dolgo, da se bodo morali vdati. Vse to je seveda zelo predvidljivo in v praksi že veliko krat videno in vsa ta nedemokratična ter diktatorska dogajanja ne bi smela nikogar presenetiti. Morala pa bi nas prebuditi in osvestiti v zavedanju v kakšnem svetu in v kakšni EU živimo. In seveda tudi v kakšni Sloveniji danes živimo. Strezniti pa bi nas moralo tudi še veliko kaj drugega in tudi zelo usodnega, čemur smo prav te dni priča. Še nekaj mesecev nazaj so po celotni Evropi razna nacionalna ter mednarodna civilno družbena združenja in gibanja po celotni Evropi pozivala Evropejce k podpisovanjem raznih peticij proti sporazumom CETA in TTIP  ter sočasno po največjih mestih v državah članicah EU organizirala številne javne proteste. No, v oportunistični Sloveniji se res ravno kaj posebej usodnega in koristnega na tem uporniškem civilno družbenem področju ni dogajalo. Pa na nas tudi v ostalih okoljih EU niti niso posebej računali, ker nas pač že preveč dobro poznajo in vedo. da nismo kak posebej verodostojen zaveznik. Slovenci smo namreč znani kot tisti, ki se vedno in ves čas prilizujemo velikim ter močnim in se vedno nekje v ozadju šlepamo za tistimi, ki si upajo, veliko več od nas razumejo in pač zaradi tega tudi veliko več  tvegajo. Taki Slovenci pač smo, čeprav si za nič na svetu tega ne želimo priznati. Pa ni pomembno kako sami sebe želimo videti in kaj si o sebi mislimo, pomembno je kako nas vidijo in doživljajo drugi. Ti drugi pa o nas nimajo niti malo dobrega mnenja.

V teh dneh sem veliko krat pomislil kako lepo bi bilo, če bi tudi Slovenci imeli politike kot jih imajo Valonci. Pa jih na žalost nimamo in jih še nekaj časa ne bomo imeli. Preseneča pa me predvsem molk in neaktivnost raznih civilno družbenih organizacij in gibanj drugod po Evropi, ki v teh dneh niso  ponudili odločne pomoči Valoniji ter je pogumno podprli, ko sedaj sama brani to za kar so se sami še nekaj časa nazaj tako odločno s peticijami in javnimi protesti zavzemali. Kam so naenkrat poniknila vsa ta gibanja in vse te organizacije, da jih sedaj v najbolj kritičnem času ni nikjer videti in ne slišati? Oportunizem brez primere v zadnjem času. Kje so bili v preteklem tednu ti tisoči mladih ter drugih  ozaveščenih ter z uporniškim revolucionarnim  duhom poneseni protestniki z ulic in trgov največjih evropskih mest in kje so vse te številne organizacije in gibanja, ki so te proteste proti CETI in TTIP organizirali ter aktivnosti v celotni Evropi usklajevali? Kje so torej bili in kje so, ko bi pogumni Valonci njihovo odločno ter glasno podporo še kako zelo potrebovali. Nikjer jih ni bilo in jih očitno tudi danes nikjer ne bo in jih ne bo tudi jutri. Kje je bila včeraj in kje je danes, še pred kratkim tako zelo glasna parlamentarna stranka Združena levica, ki je prav tako oportunistično obmolknila.

Kakšen je nauk te nesrečne zgodbe? Da ne gre zaupati tem razno raznim civilno družbenim gibanjem in organizacijam v EU in tako tudi doma v Sloveniji, ker so številne zlizane z režimi in raznimi politikami, ki jih tudi izdatno financirajo ter njihove aktivnosti tudi usmerjajo. Tudi mnoge iste organizacije, ki bi jih lahko smatrali kot neodvisne, pa so v glavnem programsko, organizacijsko ter mobilizacijsko povsem nemočne in se mnoge prav tako zatekajo pod peruti raznih politik ter oblasti ali povedano drugače, drenjajo se tam kjer je denar. Kot sem že nekaj krat zapisal, gospod Bog in gospod Kapital sta si prav prijateljsko porazdelila oblast in sicer tako, da gospod Bog gospodari in je glavni tam v onostranstvu, gospod Kapital pa je dobil popolno oblast na planetu Zemlji. Pa ne vmešavata se v notranje zadeve drug drugega, temveč se prav odlično in prijateljsko  dopolnjujeta v izvajanju njunih oblasti v materialnem in duhovnem svetu človeštva. Od njiju je torej odvisna naša človeška usoda, ki pa sta nam jo očitno že določila in nam tako ubila ves idealizem in vsa lepa pričakovanja ter upanja.

Sta slovenska politika in oblast res v krempljih raznih okultnih mrež?

SSKJ: okulten okúlten  -tna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave

Slovenci zanje čase s svojimi politiki in oblastniki nekako nimamo prave sreče. Tako se že nekaj časa vedno več državljank in državljanov prev zaskrbljeno sprašuje kaj za hudiča se to dogaja v določenih političnih krogih in posameznih interesnih lobijih, ki obvladujejo kadrovsko politiko v samem vrhu države, državnem zboru, vladi ter najpomembnejših državnih institucijah. Nekateri državljani celo vse pogosteje pravijo, da so državnozborske volitve navadna farsa in se jih zaradi takšnega svojega prepričanja niti udeleževati več ne želijo, ker so potem vedno znova neizmerno presenečeni kakšni ljudje se naenkrat od nekod pojavijo in prevzemajo najpomembnejše funkcije v oblasti in državnih institucijah ter v državni upravi. Ko pa potem mediji izbrskajo ter javno objavijo informacije o "prav zanimivih" članstvih ter pripadnostih mnogih teh ljudi v raznih sektah ali tajnih oziroma pol tajnih "civilno družbenih?" organizacijah s skrivnostnimi programi delovanja, so seveda  premnogi državljani prav neprijetno presenečeni in pogosto tudi prav jezni.

Kdo torej vse kadruje v vrhovih slovenskih oblastnih organih in kdo to vse iz ozadja ima vpliv na sprejemanje za državljane in državo  pomembnih ter pogosto tudi dolgoročno usodnih oblastniških odločitev? Kdo vse iz ozadja lahko odločilno vpliva na vsebino zakonodaje, ki se sprejema v državnem zboru ali podzakonskih aktov, ki jih sprejemajo posamezna ministrstva in na odločitve vlade ter delovanje najpomembnejših državnih organov kakor tudi na dejanja in odločitve predsednika države? Doslej so se prav vsi slovenski politiki ter visoki državni uradniki sklicevali na "strice iz ozadja" ter na posamezne močne in vplivne "interesne lobije", ki da iz ozadja vodijo ter usmerjajo državno politiko in upravljajo z državo. Nikoli pa ni nihče želel ali smel javnosti povedati, kdo so ti strici iz ozadja in kateri so ti lobiji in kdo vse so člani teh lobijev.

Za obstoj in delovanje sekte Zdrava Atmosfera katere članica je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je večinski del slovenske javnosti izvedel šele sedaj, ko je postala ministrica in tega ves čas, ko je bila kar nekaj let državna sekretarka, javnosti ni nihče razkril. In da ne pozabim, da predsednik SDS Janez Janša že nekaj let na ves glas kriči, da je največji stric iz ozadja nekdanji predsednik države Milan Kučan in mogoče še Zemljarič ali kak drug njegov vpliven politični sopotnik iz socialističnih časov. Res pa je tudi, da Janšo glede že prav patoloških obtoževanj Kučana, vedno več ljudi sploh resno ne jemlje. Tudi današnji predsednik države Borut Pahor je pred časom opravičila za svoje katastrofalno vodenje vlade iskal v stricih iz ozadja in seveda tudi takrat, ko sta z Janezom Janšo z roko v roki preprečila, da bi Pozitivna Slovenija z Zoranom Jankovičem na čelu, kot zmagovalci državno zborskih volitev, v državi prevzeli oblast. Tudi Pahor, ki je takrat veliko pleteničil o stricih iz ozadja, ki da so krivi za njegov katastrofalni polom na mestu predsednika vlade, ni nikoli navedel niti enega samega skrivnostnega strica iz ozadja. Po tej očitno zelo preverjeni matrici smo tako tudi že od aktualnega predsednika vlade Mira Cerarja slišali, da bi naj imel težave s temi skrivnostnimi strici in lobiji. Za lobije mu sicer verjamem, vendar bolj menim, da gre v ozadju za spopad med njemu zvestimi in njemu nasprotnimi lobiji. O to pa, to pa verjamem!

Po vsem do sedaj videnem ter preživetem v teh petindvajsetih letih samostojnosti države Slovenije, v strice iz ozadja že kar nekaj časa sploh več ne verjamem. Verjamem pa v interesne lobije ter v izredno močan vpliv verske paradržavne tvorbe, pravno uvrščene med civilno družbene organizacije in vedno bolj verjamem v vplive raznih tajnih ali pol tajnih sekt ter raznih združenj po načinih organiziranja in delovanja zelo podobnih prostozidarjem.

Zdrava Atmosfera, ki se je sedaj po zaslugi svoje članice in finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, znašla v centru pozornosti javnosti očitno postaja krepko nervozna, ker ji tovrstna pozornost ne ugaja ravno najbolj. S takšnimi aktivnostmi kot v nadaljevanju povzemam po blogerju Kordišu, sedaj očitno skuša zastrašiti in utišati vse tiste pisce na spletnih medijih, ki si drznejo razkrivati njihove skrivnosti delovanja in funkcioniranja. Upajmo, da bo ostalo le pri takšnih javnih pisnih ali verbalnih metodah in da na zalogi nimajo še kakšnih drugačnih, podobnim takšnim kot so jih v preteklosti znale uporabiti njim zelo slične organizacije in sekte po svetu.

Objavljam le del zadnjega zapisa znanega blogerja in si več lahko sami preberete na njegovem blogu: had blog/roni kordiš

21/10/2016

Zdrava Atmosfera mi je posvetila pesem / ali je to delo finančne ministrice?

To, kar se zadnje čase dogaja z Zdravo Atmosfero presega vse meje normale. Dnevno dobivam po par elektronskih sporočil, ki jih ne morem niti “dešifrirati”, kajti napisana so v “angelskem” jeziku – jaz sem to poimenoval Dragutinščica. V bistvu gre za spamanje (pošiljanje neželene elekronske pošte) in za vsebino, ki nima vsebine. S tem dejansko prikažejo svoj pravi jaz – in ja, strah me je, če tudi finančna ministrica okoli pošilja elektronska sporočila v Comic Sans fontu, predvsem pa s takšno vsebino – glede na to, da je članica teka kulta. Tokrat so stopili korak dlje. 

Zdrava Atmosfera mi je posvetila pesem!

Dejansko razmišljam, da bi odrepal tale spodnji komad – sicer nimam posluha, ampak s tem besedilom ti niti posluh ne pomaga. Predvsem pa niti ne razumem, kaj so želeli s tem spodaj sporočiti. Zraven dodajam še del teksta elektronskega sporočila – predvidevam, da je čist hudo, če se ti tole dogaja v glavi. Mogoče pa je čas, da bi kakšne institucije poskrbele za te ljudi, kajti tole ni ok. Ponavljam. Tole ni ok!
DRAGI BRALCI,  POLICIJA VSE BOLJ RAZKRIVA PROMISKUITETNE DUŠE, KI BLATIJO NOVINARSKO PROFESIJO MEDIJEV, KER KRDELA SO ČEŠ NADMOČNA IN NITI NESKRIVAJO SLEDI ELEKTRONSKEGA NASILJA NAD NEDOLŽNIM DRAGUTINOM BARUŠIĆ ( *** opomba: ta gospod je vodja te druščine )
Da pravzaprav, kot da se nezabavam s satanskim simptomom mišljenja, zajebem površne Bralce, ki zaradi skritosti v lepobesedičenju pač ne prepoznajo, kako sem v bistvu Človeškega videza nečloveško bitje, ki lahko plitkim vljudno vsiljuje luciferski sindrom prepričanja, da tolaženje ni životarjenje v gonjenju s petjem:

“JAZ SEM HAADDD ROONNN NAMIGATOR,
JAZ SEM ROONNN HAADDD NAVIGATOR,
PRIMITIVEN NAGNJENEC NA ŠEFA PRIMATOV,
PA TAVAM PO IZLETIH, KO SENCA ZASENČI DAN,
BIVATI PRC FRC, KER NETOPIRČEK JE MOJ SAN,
PRDENJE MI ZA DOSEŽEK BANDE VSE BOLJ POMAGA,
KAJENJE NOVE MODNE MUHE IN IME JI JE LAN,

NA TRGU UMIŠLJENI MIŠEKI PREPRIČANI TIGRIČI OD DIMA NITI DOMA Z LOMLJENIMI KRILI NEPREPOZNAJO, DA SO NESNAGA.
V IMENU SNAGE PO NOČI IMAM MOČI PITI KRI, PITI KRI, BIM BAM BOM PITI KRI,
PRIIMEK MI JE HAD, KER HLADNA SRCA IMAM RAD RAD RAD,
IME MI JE RONI, KER DUŠO MI LEDENI LIDER GONI GONI GONI,
SPREHAJAM VAS OD NEUMNIH ANOMIMNEŽEV DO BEZUMNIH PSEUDONIMNEŽEV BITI BANDA FANTOMOV
POROČEN SEM PIŠKAVI PLAČENEC ZA HOMO Z HONO HONORALNO LULU RINTANJE LULO RENTANJE V LILI LUKNJO ZA NULO”

Rončkalček, pred nekaj več kot leto dni si se prav tako lotil s pritiski pritihotapljenega šepeta in tako od lastne pameti ločil v krdelski hierarhiji in češ s svojo glavo prognoziral, da bo ZdravaAtmossfera menjala ime in užaljeni potepuh, jeza te izdaja. PA SI VSI POGLEJTE KAMPANIJO BOLANE GOLAZNI
ZdravaAtmosfera z Dragutinom Barušič, ki nam zagotavlja odgovornost Družinam Državljanom Državi, e jebiga nebo, ker mismo” Slikovni rezultat za ILUMINATSKI GRB LJUBLJANE TODA MI SMO PA PRAVA ZdravaAtmosfera

Inkvizicija v Bruslju ima delo!

Tam v daljnem in mračnem srednjem veku se je strah pred inkvizicijo po Evropi širil iz Rima oziroma Vatikana. Mnogi še danes trdijo, da je to bilo eno najbolj krutih obdobij na evropski  celini. Od takrat pa do danes se je veliko kaj zelo spremenilo in na grozote srednjega veka bi verjetno kar pozabili, če se ne bi vsaj nekaj iz tistih časov le ohranilo. Ohranila se je namreč zloglasna inkvizicija, ki pa se danes vse bolj širi iz Bruslja, in ki je res zelo spremenila svoje metode ter doktrine mučenja in zatiranja ljudi ter iz mučenj posameznikov ali manjših skupin nesrečnikov, sedaj prešla na kolektivno mučenje celih narodov in držav.

Prav nič si ne bi danes želel biti v koži politikov ter oblastnikov Belgije, Romunije in Bolgarije, ki so "krivi", da včeraj v Bruslju zbrani ministri članic EU niso mogli sprejeti odločitve o podpisu zloglasnega sporazuma s Kanado imenovanega CETA. Inkvizitorji iz Bruslja so takoj pohiteli z izjavami, da bo ta "problem" do petka razrešen in da potem zadržkov za podpis več ne bo. S čim ter kako bodo torej sedaj v le štirih dneh na demokratičen način prepričali javnost, politiko in oblasti držav Belgije, Romunije in Bolgarije, da dajo soglasje k podpisu tega nesrečnega sporazuma CETA, če jih doslej v kar nekaj letih niso uspeli v to prepričati? Seveda obstajajo sredstva, načini in metode, ki pa se po končnih učinkih ravno veliko ne razlikujejo od tistih v zloglasnem srednjem veku.

Ti štirje dnevi do petka, kolikor jih ima bruseljska inkvizicija na razpolago, da zlomi voljo ter upornost politikov in oblasti navedenih treh držav EU, bodo vsekakor zelo naporni, tako za bruseljske inkvizitorje kot seveda še veliko bolj za njihove žrtve. Vse pa se bo skoraj zagotovo dogajalo daleč od oči in ušes evropske javnosti ter svobodnih in demokraciji zavezanih evropskih medijev in še posebej javnosti prizadetih in mučenih držav. Proces pritiskov, groženj, izsiljevanj, lažnih obljub ter nerealnih obetov se je zagotovo že zdavnaj pred včerajšnjim dnem sprožil in se bo sedaj le še stopnjeval. V zakulisjih inkvizicijskega Bruslja se tako zagotovo že kar nekaj časa zelo potijo politiki in oblastniki Belgije, Romunije in Bolgarije, v neusmiljenih in niti malo demokratičnih prizadevanjih inkvizitorjev EU, da bi jim zlomili voljo z raznimi obljubami, jih podkupili ali jih prestrašili, jih zlomili z izsiljevanji na osebni ter kolektivni ravni  ali jih kakor koli drugače prisilili, da bi v škodo lastnih državljank in državljanov le dahnili tisti nesrečni DA.

Bo bruseljskim inkvizitorjem uspelo? Malo je obetov, da jim ne bi! Slovenski politiki in oblastniki so nas tako ponovno postavili na pravo stran radarja oziroma nas namestili v pravi vagon tega EU vlaka in nam prihranili grde poglede in še grša dejanja, ki bi jih bili deležni, če bi se kaj kujali in dvomili v modre odločitve Bruslja. Sebi pa so seveda tako zagotovili trepljaje po ramenih, oblastniške bruseljske in berlinske nasmeške in veliko"grških" obljub. Za kaj takega pa se že kaže potruditi in seveda žrtvovati še tisto malo preostale državne suverenosti s katero si tako ne vemo prav kaj početi ter na pladnju svetovnemu neoliberalnemu kapitalizmu ponuditi jutrišnjo usodo svojih državljank in državljanov, ki jih prav tako večinsko zlahka prepričaš v kar si pač želiš in kar ti trenutno koristi. Kdo dovolj brihten pa bi kot politik in oblastnik v deželi slovenski danes razmišljal o jutrišnjem dnevu, ko nisi več prepričan ali še  takrat sploh boš oblast in deležen vseh njenih slasti. Slovenci smo pač vedno v svoji novejši zgodovini imeli takšno oblast kot smo si jo zaslužili. Vsaj tej ugotovitvi skoraj ni mogoče s kakšnimi dobrimi argumenti oporekati. Nek ideološki zlonamernež ter očitno tudi pokvarjen narodni idealist, je nekoč celo ubogemu Ivanu Cankarju podtaknil misel, da smo Slovenci za hlapce rojeni in za hlapce vzgojeni. Ali imamo to sramotno hlapčevstvo res že zapisano v svojih genskih krivuljah ne vem, očitno pa so vsaj vzgojne metode naših oblastnikov bile doslej v posameznih zgodovinskih obdobjih zelo uspešne. Kot vse kaže pravkar ponovno preživljamo eno takšnih obdobij.

Povzemam v objavo: Inkvizicija v tvoji vagini!

Inkvizicija v tvoji vagini

14 oktober 2016 Katerina Vidner Ferkov

Oddaja Tarča je predvajala poizkus inkvizicije nad vaginami. Malo rezanja po maternici in duši, da se ve, kdo je v Sloveniji gospodar vesolja. Zavod Živ!m, ta vatikanski stvor, je z zloveščim nasmeškom teptal pred ekrani pravice, za katere so ženske umirale. V roza krilu z belo obrobo je direktorica zavoda s svetovnim nazorom razpona pisarniške sponke razpredala o psihologiji žensk. Mogoče je to dobra poteza pri verouku za nižje stopnje in pri tistih, ki se pridejo na njihova predavanja pogret ali iščejo identiteto ob deci zastonj soka.

RKC, ki poveljuje zavodu Živ!m, psihološko stisko po splavu povzdiguje do pekla. Dajmo, pokličimo žensko, ki jo je kot otroka zlorabil slovenski duhovnik, in žensko, ki je naredila abortus, ker nima za preživetje. Dajmo, bomo tehtali bolečino? Bi to radi? Odkopane so preštevilne kosti otrok pod cerkvenimi ustanovami. Boste vsako pomočili v žegnano vodo? Zakaj ne predvajate »filmčkov« o pokolih in kraji otrok s strani katoliške cerkve? Glejte svoja trupla, ne naše vagine.
Ali zavod Živ!m obravnava tudi travme posiljenih otrok s strani katoliških duhovnikov? Ali ste kaj v depresiji zaradi tega, se kaj zbujate ponoči ali raje potlačite? Dajmo, povejte. Ni dovolj morilsko mogoče kot splav? Tisoči otrok ubitih v imenu križa, rojenih, vas kaj gledajo s svojimi očmi, polnimi groze?

Ob takih vernikih bi Kristus še enkrat umrl na križu. Vera, oxfordske raziskave, omenjanje ironije - dejansko lahko rečemo o vaši kakofoniji argumentov proti splavu le: »Bog nam pomagaj!«
RKC predalgam, da gledajo v mednožje moških in se tam zadržijo precej dolgo. Razmišljajte o tem, o vazektomiji mogoče? Potem ne bodo srčki utripali in ženske ne bodo morilke. Rešimo to pri moških, prav? Pri teh klenih dedcih, ki natepavajo počez in pošrek? Mogoče so tudi taki v zavodu Živ!m? Oh, ne. Vaši ga primejo samo kadar lulajo ali ustvarjajo čudež življenja. Pardon.

Vatikana se drži gnusna bolezen inkvizicije, kar pomeni hudo sovraštvo in potreba po nadziranju žensk. Severnoameriška ljudstva, ki so z veseljem sprejela nauk o Jezusu ali tista v Južni Ameriki, je vseeno čakala počasna in boleča smrt. Tako v Kanadi kot v Avstraliji, če so domačinke rodile še toliko krščenih otrok, so jih degradirali v umazano cunjo. Ne v kristjana ne v človeka, v sužnja, v lupino osebnosti, ki so jo mazali s krivdo in ničvrednostjo do konca njegovih ali njenih dni.
V Njegovem imenu. O tem se boste pogovorili z Njim. Čaka vas. Osebno. Mojo vagino medtem pustite pri miru in vse kar se v njej dogaja. S svojimi krščanskimi ideali raje umivajte bolne in osamljene in ližite gnojne rane odvisnikom, če želite zveličanje. Vagine pustite pri miru. Dovolj!
Jezus je zaščitil prostitutko, kurbo. RKC in podaniki niste zmožni toliko sočutja, da bi zagrnili plašč nad nesrečnicami, ki abortirajo, ampak jim kažete utripe srca. Seveda so ženske, ki so splavile nesrečnice in vi to veste, to izkoriščate, medtem, ko s pošastnim pohlepom srkate slovenske gozdove, nepremičnine, vse, kar se da bogastva tega sveta. Še in še in še!

Miru duha nimate, z begotnimi očmi in zlaganim zanosom zakrivate tiste vernice in vernike in božje služabnike, ki živijo usmiljenje. Medtem se vi razkazujete s svojim razsojanjem o življenju in smrti, ki ni v vas in ne po vas, nikoli ni bilo in ne bo. Na srečo.

Angelca Likovič je s svojo izjavo v oddaji o posiljenih ženskah, ki naj bodo srečne, da rodijo (!) za strokovno obravnavo. S strahom se sprašujem ali obstaja še kakšen posiljevalski ravnatelj in ravnateljica, ki ga ali jo za taka humanistična načela redimo v državnih jaslih? Ali tako razmišljajo o svojih učenkah?
Hvala gostujočima ginekologinjama Mateji Novak Kožuh in Dunji Obersel Kveder, da sta trezno in dostojno govorili o pravicah žensk, prav tako dr. Metki Mencin Čeplak in ginekologu Marcu Grgoletu.

Gospe Vidi Petrovčič zgolj omemba, da tema o splavu ni smešna.

»Filmček o čudežu življenja« kot je povedala Katarina Nzobandora z zavoda Živ!m, torej nabijanje krivde gratis, ki smo ga uzrli na fasadi RKC v Ljubljani, je ameriški. Ni ga čez uvoženo demokracijo. Naj so bombe, teroristi ali splav. Amerika rulz, Palestina, dom Jezusa Kristusa je v ruševinah. Vsaka podobnost je, kajne, naključna.

Bo Urad informacijskega pooblaščenca ukrepal?

Bo Urad informacijskega pooblaščenca ukrepal in preveril ali je Kevin Kampl dal pisno soglasje selektorju slovenske nogometne reprezentance Srečku Katancu, da ta javno preko TV objavi njegovo zasebno SMS pošto, ki jo je izmenjal s Katancem? Če tega Kamplovega pisnega soglasja ni, potem sta hudo kršila Zakon o varstvu osebnih podatkov tako Srečko Katanec kot seveda tudi  nacionalna televizija RTV Slovenija, ki je to zasebno pošto javno objavila. O moralno etičnih vidikih tega dejanja ter kasnejših razlagah na TV o vzrokih  Kamplove odsotnosti na obeh zadnjih nogometnih tekmah pa ne kaže posebej razpravljati in prilivati olja na ogenj. To morajo pri sebi razčisti vsi vpleteni od selektorja Srečka Katanca, nekaterih Kamplovih soigralcev v reprezentanci do nekaterih novinarjev.

Bo kar držala trditev vseh tistih, ki pogosto pravijo, da je v Sloveniji toliko nogometnih selektorjev kolikor je nogometnih navijačev in navdušencev. In se prav tako zelo strinjam s selektorjem Srečkom Katancem, ki je pogosto besen na slovenske medije in način njihovega poročanja. Ob Katancu pa smo na žalost vse prepogosto upravičeno besni na novinarje tudi vsi objektivni gledalci in spremljevalci slovenskega reprezentančnega nogometa. Ker nas podcenjujejo in so prepričani, da so vso znanje s področja te tako zelo popularne igre z malo žlico pojedli sami in da vsi ostali o nogometu najmanjšega pojma nimamo.

Res je, da je slovenska nogometna reprezentanca v svojih zadnjih dveh nastopih proti Slovaški in Angliji prikazala všečno igro in da igralcem ni mogoče očitati neodgovornega odnosa do igre ter do gledalcev. Res pa je tudi, da v nogometu zmaga tisti, ki da nasprotniku vsaj en gol več od njega.  "Umetniški vtis" v nogometu ne šteje posebej veliko, kot tudi statistika o posesti žoge, strelih proti golu ali v okvir vrat in podobni podatki med ali po zaključku tekme gledalcem lahko najpogosteje služijo kot slaba tolažba. Ne dvomom pa, da so ti podatki še kako zelo pomembni za selektorja in seveda tudi za selektorja aktualnega nasprotnika  in predvsem selektorje vseh bodočih nasprotnikov.Vendar na koncu šteje le zaključni rezultat srečanja in število osvojenih točk. Vse drugo se že čez dan ali dva pri gledalcih in navijačih v glavnem pozabi.

Pri komentiranju in analiziranju vsake tekme slovenske nogometne reprezentance je še kako zelo pomembna strokovna, objektivna in predvsem korektna kritičnost, ki pa je našim komentatorjem in novinarjem zelo primanjkuje. Tako, da imamo gledalci na stadionu in še posebej gledalci pred TV sprejemnikih, vse prepogosto občutek, da komentatorji in novinarji govorijo o neki drugi nogometni predstavi in nekih drugih igralcih in ne o tej, ki jo  mi po TV spremljamo. Če pa potem kdo v javnosti o vodenju neke tekme, učinkovitosti igralcev, obnašanju igralcev na igrišču, njihovem nogometnem znanju, iznajdljivosti, sposobnostih obvladovanja nogometnih veščin, inovativnosti ter medsebojnem sodelovanju v igri, izreče kakšno kritično misel, je potem takoj deležen ostrih kritik in pogosto celo prav nesramnih javnih napadov.

Priznam, da sem bil zelo neprijetno presenečen kakšnega grdega  medijskega napada je bil deležen eden nedvomno danes najboljših ( ob vratarju Janu Oblaku seveda ) slovenskih nogometnih reprezentantov Kevin Kampl, ker je zaradi nekih svojih osebnih razlogov pač odpovedal sodelovanje v teh zadnjih dveh tekmah. Ima Kevin Kampl pravico, da svoje takšne ali drugačne zasebne težave rešuje sam brez neumestnega vmešavanja raznih nogometnih "strokovnjakov" in predvsem medijev ter njihovih novinarjev kot seveda še posebej brez vmešavanja slovenske nogometne javnosti? Seveda ima in vsi mi kot slovenska nogometna javnost skupaj z mediji ter njihovimi novinarji moramo to pravico do njegove zasebnosti spoštovati in nimamo prav nobene pravice brskati po čisto zasebnih zadevah Kevina Kampla, ker nas to prav nič ne briga. Nekaj več pravice ima lahko le selektor Srečko Katanec in on je dolžan ta vedenja, ki jih od Kampla dobi, skrbno varovati ter jih na primeren način predstaviti predvsem soigralcem. Javnosti pa preko medijev le v tolikšnem obsegu in na način, da s tem ne poseže v tisti najbolj občutljiv del njegove zasebnosti..

Erika DEKLEVA - kot kaže so nekateri otroci vendarle lačni tudi še v šoli

Erika DEKLEVA je tista poslanka Cerarjeve SMC, ki je zadnje dni neslavno zaslovela po svoji izjavi, "da otroci niso lačni v šoli, temveč doma.", sem pred kratkim zapisal v uvodu svojega prispevka na tem blogu. In ta ista Erika DEKLEVA je bila, preden je postala poslanka Cerarjeve stranke SMC, kar nekaj let zaposlena na Rdečem križu v Postojni in bi tako morala vedeti s čim vse se ta  humanitarna organizacija ukvarja , kakšne aktivnosti v državi izvaja in s kakšnimi vse težavami se pri svojem plemenitem poslanstvu srečuje. In kar je najpomembneje pri tem, morala bi vedeti zakaj se Rdeči križ, Karitas ZPM in druge humanitarne organizacije morajo s temi problemi iz dneva v dan in iz leta v leto ukvarjati. 

Seveda poslanka Erika DEKLEVA in nekdanja "humanitarna delavka?" vse to ve. Le da tega kot poslanka največje vladajoče stranke SMC ne sme ali pa tudi ne želi priznati ter očitno tudi ničesar storiti, da bi bili vsi otroci v vseh osnovnih šolah v Sloveniji vsaj v času, ko so v šoli, tudi primerno nahranjeni. Kot poslanka vladajoče stranke pa je tudi sokriva za tisti del njene ugotovitve, da so mnogi otroci tudi doma lačni. Res je, tudi doma so lačni in njena stranka nosi za te razmere v državi sokrivdo z vsemi, ponavljam: z vsemi; ostalimi parlamentarnimi političnimi strankami. Razen Združene levice (ZL) na katero pa tega očitka res ne moremo nasloviti in ki se tudi edina odkrito zavzema za izboljšanje socialnega položaja slabo plačanih delavcev, upokojencev, brezposelnih ter drugih v revščino pahnjenih družbenih skupin. 

Poslanko Eriko je tako očitno ponesel čredni politično ideološki strankarski val in v hipu je pozabila vse kar je  videla, spoznala in s čim se srečevala kar nekaj let kot delavka Rdečega križa. In prav tiste dni, ko je javno na seji odbora Državnega zbora izrekla tisto znamenito misel o lačnih otrocih doma in ne v šoli, so naši vrli poslanki Eriki krepko povišali plačo. Erika pa seveda prav dobro ve, da se po roki, ki ti reže kruh, ne udarja. Pozablja pa, da se bo že čez kakšni dve leti tudi ta darežljiva roka njene stranke SMC  posušila in zagotovo okrepila roka kake druge stranke, ki bo seveda kruh rezala nekim drugim poslankam in poslancem. Želimo si lahko le, da bodo tiste poslanke in poslanci zmogli več čustvene inteligence ter občutka za socialno pravičnost kot jo danes premorejo poslanke in poslanci stranke SMC, SD in DeSUS-a. Če ne prej, pred naslednjimi volitvami bomo to in druge nesrečen zgodbe te vladajoče koalicije vsekakor obnovili in obudili spomine na dejanja ter besede naših današnjih bahatih oblastnikov.
 
DROBTINICA 2016 - MALO JE....VELIKO

Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, Rdeči križ Slovenije že 16. leto zapored sodeluje v mednarodni kampanji Drobtinica. Cilj Drobtinice je zbiranje prostovoljnih prispevkov, namenjenih izključno plačilu toplih obrokov za socialno ogrožene šoloobvezne otroke v okoljih, kjer kampanja poteka. Drobtinica je namenjena tudi osveščanju širše javnosti glede vse bolj pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane naših najmlajših – osnovnošolcev, ter spodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski.

Na Rdečem križu Slovenije se tudi letos pridružujemo tej kampanji. Kot leta poprej bomo organizirali stojnice, kjer bomo donirani kruh in ostale izdelke menjali za prostovoljne prispevke.

Na stojnicah bodo sodelovali prostovoljci posameznih Območnih ter Krajevnih organizacij Rdečega križa in učenci osnovnih šol.
Zbrana sredstva bomo v celoti namenili za zdravo in redno prehrano šoloobveznih otrok.
Vljudno vas vabimo, da nas obiščete na naših stojnicah.

Vodstvo Zadruge PANONICA z.b.o Gornja Radgona še vedno molči o svojih aktivnostih!

3. del

Čas je, da z opisom dogodkov in zapletov okrog gornjeradgonskega misterija imenovanega Zadruga PANONICA z.b.o. nadaljujemo, ker namreč Zbor zadružnikov še zmeraj ni sklican, čeprav smo že zakoračili v oktober 2016. Prav tako člani zadruge nimajo nobenih informacij ali se je morebiti v tem času že zgodil tisti nesrečni ter za javnost zaprt sestanek občinskega vodstva z županom na čelu, občinskih svetnikov, predstavnikov Krajevne Skupnosti Gornja Radgona ter vodstva Zadruge Panonica, na katerem bi poiskali ustrezen manever in rešitev kako bi v škodo okrog 600 članov zadruge ter seveda mimo najvišjega organa odločanja v zadrugi - Zbora zadružnikov - iz zadruge uspeli izvleči svoj delež v višini okrog 58.000 evrov. 

Vse leto se ni oglasil Upravni odbor zadruge in članov zadruge ni kakor koli informiral o dogajanjih v zadrugi. Zadruga ima celo svojo spletno stran preko katere je Upravni odbor dolžan člane obveščati  o svojih aktivnostih in odločitvah ter drugih dogodkih povezanih s poslovanjem Zadruge.

Molči pa tudi Nadzorni odbor zadruge od katerega se je veliko pričakovalo, ki se od zadnjega Zbora zadružnikov v letu 2015 tudi ni oglasil ali na spletni strani objavil kakšnega poročila pregleda. Po Radgonskih vogalih  je mogoče celo slišati, da naj bi se Nadzorni odbor ukvarjal s stvarmi izven svoje pristojnosti in postal sestavni del Upravnega odbora ali kot trdijo zlobneži, naj bi se oba organa zlizala v eno nič kaj zaupanja vredno celoto. 

Razmere v zadrugi Panonica so bile kar nekajkrat tema svetniških vprašanj na sejah Občinskega sveta občine Gornja Radgona in današnjo zgodbo pričnimo s vprašanjem občinskega svetnika Mirka Njivarja in odgovorom občinske uprave na to vprašanje.

OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET

ZADEVA: ODGOVOR NA VPRAŠANJE ČLANA OBČINSKEGA SVETA g. Miroslava NJIVARJA

Član občinskega sveta Občine Gornja Radgona g. Miroslav NJIVAR je na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, dne 18. 12. 2014 postavil naslednje vprašanje:

»V torek je bila skupščina Panonica z.d.o., izvoljen je bil novi svet skupščine in novi funkcionarji. Iz tega govorniškega odra sem že večkrat postavil vprašanje, kaj namerava občina storiti z deležem, ki ga ima v tej zadrugi. Dobil sem obvestilo zadružnika - Krajevne skupnosti Gornja Radgona, ki ima naslednjo vsebino: »Panonika obvešča zadružnika KS Gornja Radgona, da je na dan 31.12.2013 po podatkih imenika zadružnikov zadruge krajevna skupnost kot zadružnik imela 8.859 zadružnih deležev v skupni nominalni vrednosti 58,646,58 eur. Skupaj predstavlja premoženje krajevne skupnosti čez 11% celotnega zadružnega premoženja.« Ker do danes na to nisem dobil odgovora sprašujem ponovno: kaj bo občina oziroma krajevna skupnost naredila s tem deležem. Menim, da 58.000 eur ni mali vložek, ta denar nekje leži, bi bil pa verjetno dobrodošel krajevni skupnosti ali občini.«

O D G O V O R

Ker Občina Gornja Radgona ni zadružnik Panonica zadruga z.b.o., ampak Krajevna skupnost Gornja Radgona, smo vprašanje g. Miroslava Njivar dostavili slednji in jo zaprosili za pisni odgovor. Takoj, ko bomo pisni odgovor prejeli od Krajevne skupnosti Gornja Radgona ga bomo dostavili članicam in članom Občinskega sveta Občine Gornja Radgona.

PRIPRAVIL:

Dragan KUJUNDŽIČ, l.r.

 V KS Gornja Radgona so medtem seveda potekale določene aktivnosti kako do tega denarja končno vendarle le priti še posebej, ker se je nanje vršil pritisk z vrha občinskega vodstva. Vsaj podpredsednik KS Gornja Radgona Franek Radolič bi moral biti s finančnim stanjem ter poslovnim zdravjem zadruge bolj seznanjen, ker je sočasno tudi član upravnega odbora zadruge in seveda tudi občinski svetnik ter je ves čas prav dobro vedel, da zadruga tega denarja nima in ga tudi nima odkod vzeti.Vedel pa je tudi marsikaj iz dotedanjega poslovanja zadruge in bi bilo korektno, da bi vsaj svet KS z temi informacijami seznanil. Očitno pa gospod Radolič funkcionira drugače kot podpredsednik KS, zopet drugače kot član občinskega sveta in potem zopet drugače kot član upravnega odbora Zadruge.

Iz vsebine spodnjega dopisa vodstva zadruge naslovljenega na vodstvo Krajevne skupnosti Gornja Radgona je kar lepo razvidno v kakšnem stanju ter kakšnih razmerah se zadruga nahaja in se vodstvo zadruge upravičeno sprašuje odkod zahteve po po izplačilu deleža krajevni skupnosti, ko vendar niti nobenega tovrstnega zahtevka niso nikoli podali in s tem seveda tudi iz zadruge izstopili. Oni bi očitno vzeli denar in potem še dalje brez vsakršnih ter vseh tveganj upravljali z zadrugo. S tem tudi takoj postane bolj jasno odkod in zakaj se je lansko let vzel tisti nesrečni Akt o zadružnih deležih, ki so ga potem tik pred obravnavo tako skrivnostno umaknili z dnevnega reda Zbora zadružnikov. Pa tudi nekatera imena iz radgonske lokalne politike  so danes že več ali manj znana, ki iz ozadja vlečejo poteze in s poskusi določenih manevrov skušajo zavarovati svoje nekdanje prijatelje in sodelavce pred kakšnimi morebitnimi novimi pravnimi ter sodnimi težavami, ko se bo enkrat ta balon dokončno razpočil in bo začelo po Radgoni neprijetno zaudarjati.

PANONICA zadruga, z.b.o.

Trg svobode 12

9250 GORNJA RADGONA Gornja Radgona, 19. 2. 2015

Številka: 5/2015

KRAJEVNA SKUPNOST GORNJA RADGONA

Trg svobode 12

9250 GORNJA RADGONA

Odgovor na vaš dopis št.: 14/2015 z dne 17.2.2015

Spoštovani,

Krajevna skupnost Gornja Radgona ni doslej nikoli na noben način izrazila interesa za prodajo oziroma unovčenje svojega zadružnega deleža. Po veljavnih Zadružnih pravilih mora vsak zadružnik podpisati izstopno izjavo kot izraz izstopa. Enako velja za pravne osebe. V arhivu Panonice zadruge, z.b.o. izstopne izjave za Krajevno skupnost Gornja Radgona nimamo. Na zboru zadružnikov dne 16. 12. 2014 pa je bil sprejet predlog o začasnem moratoriju na izstope.

Moje pojasnilo glede prodaje poslovnih deležev Panonice zadruge v Panonici energetiki pa temelji na dejstvu, da ne moremo nič prodajati dokler je zadruga edini porok za najeti kredit energetiki. Energetika je namreč najela kredit za izgradnjo elektrarne v višini 660.000,00 € v letu 2011 na deset letno odplačilno dobo in v letu 2012 še 130.000,00 € kratkoročnega kredita. Poleg tega je imela energetika še 30.000,00 € odobrenega limita pri banki. In Panonica zadruga je oba kredita zavarovala s solidarnim poroštvom s 3 x bianco menicami in meničnimi izjavami. Danes je tako energetika obremenjena za 820.000,00 € bančnini obveznostmi. Ta dejanja je storil takratni predsednik Panonice zadruge in istočasno direktor Panonice energetike Marko Žula. Za takšne poteze ni imel niti sklepov upravnega odbora, kaj šele zbora zadružnikov, kar bi po Zadružnih pravilih moral.

V dokumetaciji Panonice energetike, d.o.o. obstajata dva Notarska zapisa za oba kredita, sklenjena z ABANKO Vipa, d.d., kjer je zapisano:

» Stranka Panonica zadruga, z.b.o., ki jo zastopa predsednik zadruge Marko Žula, izrecno izjavlja, da je seznanjena z vsebino kreditnih pogodb, ter da jamči upnici z vsem svojim premoženjem, da bo dolžnica ob zapadlosti poravnala vse obveznosti po sklenjeni pogodbi. Nadalje se brezpogojno obvezuje, da bo kot porokinja in plačnica (solidarno poroštvo) na prvi poziv upnice plačala upnici veljavno in zapadlo obveznost dolžnice po sklenjenih pogodbah (vključno z obrestmi in stroški), ki je dolžnica ne bo poravnala. Upnica lahko uporabi vsa njena sredstva za poplačilo vseh zapadlih pa neplačanih terjatev po sklenjenih pogodbah.

Notarka solidarno porokinjo izrecno opozori na določbo tretjega odstavka 1019. člena Obligacijskega zakonika, kjer je navedeno, da solidarna porokinja in plačnica odgovarja upnicikot glavna dolžnica za celo obveznost in lahko upnica zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavne dolžnice bodisi od porokinje, ali pa od obeh hkrati. Solidarna porokinja in plačnica Panonica zadruga, z.b.o., ki jo zastopa predsednik zadruge Marko Žula, izrecno izjavi, da je seznanjena s pravnimi posledicami solidarnega poroštva in s tem soglaša.« - konec navedka.

Poleg tega je bila sklenjena izvršljiva notarska listina po kateri so bila zavarovana sredstva v višini 201.987,64 dolžnice Panonice energetike do firme Gep Green in Panonico zadrugo kot porokom, plačnico ter zastaviteljico v letu 2013. In ta firma je vstopila v energetiko kot družbenik z deležem kot je naveden v pregledu družbenikov.

Na teh dejstvih je temeljilo moje pojasnilo. Dokler je zadruga edini porok za vse bančne obveznosti energetike, nimamo druge izbire. Ne vidim pa problema, če kdo najde kupca za celoten delež Panonice zadruge v višini 361.250,00 € in 77.000,00 € danih posojil in pod obveznim pogojem, kije prevzem poroštva v celoti, sem prva tista, ki bo prodajo podprla.

V družbi Panonici energetiki je 6 družbenikov:

	delež v €	odstotek	glasovalne pravice
1. Panonica zadruga, z.b.o	361.250,00	41,4307	7.225
2. Zavod krovni podjetniški inkubator	44.375,00	5,0892	887
3. K-8, d.o.o.	203.000,00	23,2815	4.060
4. Gep Green	237.438,74	27,2311	4.748
5. Polona Eržen	17.250,00	1,9783	345
6. Terezija Vabel	8.625,00	0,9892	172

Toliko v pojasnilo k vašemu uvodu.

Zdaj pa k vašim vprašanjem:

Na vprašanja od 1 do 4 kjer omenjate tuje družbe, ne morem odgovoriti, ker zato nimam njihovih pooblastil. Lahko le toliko, daje Upravni odbor Panonice zadruge, z.b.o. sklican dne 24. 2. 2015 in bo seznanjen z delom ter postopki, ki so bili izvedeni od zadnje seje 6. 1. 2015.

5. vprašanje:

Vaš predstavnik je bil prisoten na Zboru zadružnikov dne 16. 12. 2014. Na tem zboru prejšnje vodstvo ni predstavilo nobene ponudbe za odkup poslovnih deležev. Če pa kdo meni, da je ponudba že samo govorjenje nekoga brez kakršnih koli dokumentov, žal tega ne morem sprejeti.

Dne 6. 1. 2015 sem po telefonskem razgovoru z vašim predsednikom in podžupanom želela razgovor o tej tematiki, pa me do danes ni nihče poklical.

Pozdrav,

Panonica zadruga, z.b.o.

Joža Ravnikar

Predsednica upravnega odbora

V vednost:

• županu, Stanku Rojku
• podžupanu, Robertu Žinkoviču
  
  Član Upravnega odbora Zadruge PANONICA Franek Radolič iz nekega njemu in morebiti še komu, znanega razloga nima interesa, da bi o razmerah v zadrugi razpravljal edini za to pristojen organ, to je Zbor zadružnikov zadruge, temveč zahteva razpravo o tej problematiki na občinskem svetu občina Gornja Radgona, In župan občine Gornja Radona Stanko Rojko ter njegova politična koordinacija predlog sprejmejo in se celo odločijo, da si bodo lepo prisvojili pristojnosti Zbora zadružnikov ter o tem razpravljali celi na za javnost zaprti seji. Bodo jutri tudi že kar lepo odvzeli pristojnosti Nadzornemu odboru podjetja ArCont ali podjetja Radgonske gorice in posegli s svojimi odločitvami v njihove izključne pristojnosti? So gospe in gospodje v občinski upravi ter vodstvu občine sploh resni in vedo kaj delajo ter počnejo? Zadruga Panonica vendar ni kako razpadlo društvo ali javni zavod katerega ustanovitelj bi bila občina, temveč je gospodarski in pridobitni subjekt ustanovljen v skladu z Zakonom o zadrugah in njeno poslovanje, upravljanje  ter funkcioniranje ureja slovenska pozitivna zakonodaja ter splošni akti zadruge.
  
  Noben župan, podžupan, občinski svet ali politična koordinacija v občini tega ne more spremeniti in si prilastiti pristojnosti, ki jih zakonodaja nedvoumno daje zakonito izvoljenim organom zadruge. Prav tako župan ali občinski svet ne morejo v zadrugi uvesti prisilne uprave, ali  prisilne poravnave ali stečaja oziroma prisilne revizije poslovanja zadruge, čeprav so ti ukrepi edina skorajšnja usoda zavožene zadruge. Tudi to je v izključni pristojnosti Zbora zadružnikov ali pristojnega sodišča. Lahko pa podajo pobudo za kaj od naštetega in če nameravajo to storiti, pa ni razloga za skrivno sestankovanje in zaplotniško mešetarjenje v škodo 600 članov zadruge, ker na koncu bo vendarle o vsem moral odločati Zbor zadružnikov ali pa pristojen državni oziroma sodni organ.
  
  
   
  

  Številka: 013-2/2014-OS/12-U112 Datum: 5. 7. 2016

  OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET

  ZADEVA: Skupni odgovor na pobudo člana občinskega sveta Franeka Radoliča in pobudo člana občinskega sveta Miroslava Njivarja

  Član občinskega sveta Občine Gornja Radgona g. Franek Radolič je na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, dne 2. 6. 2016 podal naslednjo pobudo:

  »Dajem pobudo v zvezi z zadrugo Panonica. Ta stvar je zelo obsežna in s takšnimi vprašanji ter odgovori ne pridemo do konca. Sem tudi podpredsednik Krajevne skupnosti Gornja Radgona in član upravnega odbora Panonice, zato predlagam, da se na eno od naslednjih sej občinskega sveta uvrsti točka s to problematiko, na katero se povabi predsednico upravnega odbora in predsednika nadzornega odbora Panonica, da jim zastavimo vsa vprašanja oni pa nanje odgovarjajo. To bi bilo najbolj merodajno, saj kot vidimo to dopisovanje preko vprašanj in odgovorov ni učinkovito.«

  član občinskega sveta Občine Gornja Radgona g. Miroslav Njivar je na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, dne 2. 6. 2016 podal naslednjo pobudo:

  »Zadeva s Panonico se vleče že precej časa. Sprožil sem pobudo večkrat. In tudi zdaj, ko je ta novi upravni odbor Panonice sem bil na razgovoru. Rekli so, zakaj skrbim za to, saj niti krajevna skupnost, niti občina do danes ni podala nobenega predloga ali zahtevka za njihov delež, ki je najvišji. Ne vem, kdo je zdaj ta lastnik, v glavnem, največji delež ima občina, ni pa še vložen nobeden zahtevek zanj. Dajem pobudo, da se predstavniki Panonice pokličejo na sejo in da občina vloži zahtevek za svoj delež, katerega Panonica dolguje.«

  ODGOVOR:

  Podajamo skupen odgovor na obe pobudi.

  Pobudi sta bili obravnavani na Politični koordinaciji svetniških skupin, ki je bila dne 29. junija 2016. Tam je bilo dogovorjeno, da se ta tematika uvrsti na dnevni red ene od prihodnjih sej občinskega sveta, vendar se bo obravnava predvidoma zaprla za javnost. Na sejo se bo takrat povabilo predstavnike zadruge Panonica in predstavnike Krajevne skupnosti Gornja Radgona.

  ŽUPAN/

  OBČINE CjORNJ^ RADGONA

  
  Še se bo nadaljevalo pisanje o tej nesrečni zadrugi in tudi še kakšen dokument bo verjetno objavljen! 
  
  In županu Stanku Rojku še predlog: nič lažjega kot zadovoljiti zahteve nekaterih članov in članic občinskega sveta. Na tistem tajnem sestanku lepo sprejmite sklep, da od Krajevne skupnosti Gornja Radgona zahtevate ( to pravico pa seveda imate ), da takoj na prvi seji Sveta KS Gornja Radgona ta organ sprejme sklep o izstopu Krajevne skupnosti Gornja Radgona  iz članstva Zadruge Panonica z.b.o. Gornja Radgona ter sočasno vloži zahtevek po izplačilu svojega deleža. Če Zadruga v rokih določnih z zakonom in splošnim aktom zadruge, deleža ne izplača, se na pristojnem sodišču vloži ustrezna tožba. In to je tudi vse kar lahko zakonitega ter koristnega  na tisti skrivni seji naredite, ker nobenih drugih zakonitih pristojnosti namreč nimate. 
  Seveda pa lahko Krajevni skupnosti Gornja Radgona ob tem tudi predlagate, da se v Zadrugi opravi zakonsko zahtevana revizija poslovanja ( predlagam, da zahtevate tudi forenzično revizijo poslovanja ), ki sploh še nikoli ni bila opravljena, čeprav jo zakon zahteva ali pa, da Krajevna skupnost Gornja Radgona kot članica zadruge zahteva pri pristojnem sodišču stečaj zadruge. Torej nekaj koristnega vendarle lahko za 600 članov zadruge in svojih občanov ter krajanov naredite, če seveda želite v tej zgodbi biti vsaj malo koristni.  
  
   V nadaljevanju pa si poglejmo še program dela in ciljev Upravnega odbora za leto 2015. Kaj od tega je bilo realiziramo? Upravnemu odboru je očitno bolj pomembnih 40 zadružnikov, ki so izstopili in izplačilo njihovih deležev kot pa usoda 600 članov zadruge v imenu katerih predsednica in člani Upravnega odbora vodijo zadrugo. In pomembno se jim očitno zdi tudi zadovoljiti apetite občinskega vodstva ter vodstva KS Gornja Radgona in jim nekako zagotoviti izplačilo njihovega ter očitno tudi svojih deležev.
   
  

  PANONiCA

  Predlog Programa dela in finančnega načrta za leto 2015 I. Program dela

  1. Prodaja deleža v Panonici energetiki, d.o.o.

  Upravni odbor predvideva, da bi bilo možno zaključiti s pogodbo o prodaji po tri mesečni poskusni dobi obratovanja elektrarne. Glede na dosedanje dogovore bi ob podpisu pogodbe prejeli 50.000,00 € do konca septembra 2015.

  2. Izplačila deležev zadružnikom, ki so izstopili do 11. 4. 2014

  Zadružnikov, ki so podali izstopne izjave je 40. Za poplačilo teh bo potrebno zagotoviti 24.000,00 €. Vir za poplačilo le-teh je možen od kupnine s prodajo deleža v Panonici energetiki, d.o.o.

  3. Dani krediti in druge terjatve preteklih let in možnosti izterjave

  Upravni odbor išče vse možne zakonite poti, da bi pridobila ta sredstva nazaj. Skupna višina le-teh znaša cca 100.000,00 €. Poleg izterjav se poslužuje tudi možnih poravnav.

  4. Delovanje upravnega odbora

  Upravni odbor ima predvidenih 10 sej v letu 2015. Upravni odbor deluje tudi preko svojih delovnih skupin, ki jih oblikuje za posamezna dela kot pomoč upravnemu odboru.

  5. Sredstva za delovanje

  Edini vir prihodkov za delovanje so sredstva od obresti za dana posojila, ki bodo znašala predvidoma 7.200,00 €. Upravni odbor je na prvi seji sprejel sklep, da se seje evidentirajo, sejnine obračunajo, a se ne izplačujejo.

  prihodki	7.200,00
  odhodki	6.600,00
  stroški poslovanja	1.200,00
  računovodske storitve	1.800,00
  bančni stroški, članarine	600,00
  najem PP, obratovalni stroški, telefon	1.900,00
  pisarniški material	600,00
  poštne storitve	500,00

  
  

  
  
  

  6. Cilji

  Zadruga je trenutno v tako slabi situaciji, da upravni odbor usmerja vse dejavnosti le v eno. To je ohranitev vloženega kapitala v Panonico energetiko, d.o.o. in v vračila sredstev, ki so bila dana kot posojila.

  Cilj upravnega odbora je, da zadruga pridobi nazaj v tem mandatnem obdobju vsa vložena in dana sredstva v preteklih dveh mandatnih obdobjih. S tem bo lahko poplačali zadružnike, ki so že podali izstopne izjave. V nadaljevanju pa pripravili načrt nadaljevanja sprejemanja izstopnih izjav in poplačil zanje. V kolikor se ne bi vsi zadružniki odločili za izstop, pa bi razmislili o dejavnosti, ki bi lahko bila zanimiva in koristna zanje. ( ta pa je zares krepka!!! )
  

  Gornja Radgona, 19. 5. 2015

  Upravni odbor