Lojze Peterle |
Objava na Facebooku: Ciril Brajer
Lojze Peterle bi moral odgovarjati!
Notifikacija avstrijske državne pogodbe je potrebna za prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije, kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija
Ciril Brajer
Prva knjiga dr. Ivana Kristana o slovenskem osamosvajanju je bila razprodana, zdaj je izšla druga. Pisec pravi, da zato, ker se je zgodba, povezana z notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), začela čedalje bolj zapletati. Opazil je, da pozivi k notifikaciji pri pristojnih organih niti po petindvajsetih letih niso doživeli nobenega odziva.
Kaj je v knjigi novega? Da se »pristojni organi« za to ne zanimajo, da se skrivajo, na vse načine otepajo, sva ugotovila že po prvi knjigi.
»Tarča je nasledstvo Slovenije po Jugoslaviji glede avstrijske državne pogodbe. Namen knjige ni ponoviti obširnega opusa problematike, ampak opozoriti na dogajanje v zvezi z notifikacijo, saj bi osamosvajanje brez te ostalo samo politična parola za predvolilno propagando.«
Knjiga je razdeljena na dva dela?
»V prvem je razvoj slovenske države v petih razdobjih, drugi je posvečen poosamosvojitvenemu razvoju in dogajanju, osrednje vprašanje knjige pa je prav nasledstvo ADP.«
Torej ni učbenik, prej protest?
»Reciva del akcijskega projekta, ki sem se ga ob podpori somišljenikov res lotil iz protesta proti neizvršitvi 3. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Zaboli popolnoma neprofesionalen, neprizadeven odnos poklicnega kadra na zunanjem ministrstvu. Nekateri so mi celo prijateljsko svetovali, naj vse skupaj pustim, ker se ne da nič narediti, saj se je za takšno ravnanje odločil vrh politike.«
Očitno tem nasvetom niste podlegli. Zakaj ne?
»Ker je notifikacija ADP pomembno ustavnopravno vprašanje, kot profesor ustavnega prava in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani torej ne smem odnehati, ampak bom vztrajal. Notifikacija je potrebna za prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije, kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija. Z notifikacijo bo torej dosežena polna državna osamosvojitev Slovenije.«
Nismo neodvisna država
Omenjali ste akcijski program…
»S somišljeniki si bom prizadeval za troje. Prvič, da se bo uresničila zahteva pesnika Toneta Pavčka, ki jo je izrekel 8. maja 1989 na mitingu na Kongresnem trgu v Ljubljani, namreč zahteva po samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji.
Drugič, da se bo uresničila volja volilcev, ki smo jo izrekli na plebiscitu 23. decembra 1990 z 88,5 odstotka glasov, torej da naj bo Republika Slovenija samostojna in neodvisna država, ta volja pa je materializirana tudi v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Tretjič, da bo uresničena določba 3. člena ustavnega zakona temeljne ustavne listine, ki določa, da veljajo na ozemlju Republike Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo.«
Med njimi je avstrijska državna pogodba pomembna, zakaj?
»Ker ureja dve pomembni vprašanji: državno mejo z Avstrijo in položaj Slovenije kot zaščitnice slovenske manjšine v Avstriji.«
Zakaj tega ne uveljavimo?
»Ker imamo nekompetentno zunanjo politiko, tako v strokovnem kot političnem pogledu. To je za našo mlado državo sramota, še huje, je žalitev spomina na vse žrtve, padle v štiriletnem narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju, ki je slovenski narod obsodil na smrt, in spomina na vse tiste rodoljube, ki so v naši zgodovini gojili misel o svobodi slovenskega naroda.«
Oblast nas nekaznovano sramoti
Zakaj vendar se tako sramotimo?
»Že izvršni svet skupščine Republike Slovenije, ki mu je predsedoval Lojze Peterle, bi moral skupščini v treh mesecih predložiti v notifikacijo poleg drugih pogodb tudi ADP, vendar je ni.«
Zakaj ne?
»Javnosti doslej ni bilo predloženo nobeno gradivo pa tudi ne pojasnilo. Kot ustavni pravnik si preprosto ne znam razložiti, kako se lahko ustavna zapoved tako lahkotno prezre, brez najmanjšega skrupula.«
Saj pravijo, da je vrag vzel pravno državo, če smo jo sploh kdaj imeli.
»Tako neodgovoren odnos do izvršitve ustavnega zakona je najučinkovitejše vabilo vsem kršiteljem pravnih norm, da naj to mirno počnejo, saj niti za to, da tako pomembna pogodba ni bila predložena v notifikacijo, ni nihče odgovarjal.«
Kdo pa bi moral odgovarjati?
»Po ustavnem zakonu izvršni svet, njegov predsednik je bil Lojze Peterle. Zdaj kot evropski poslanec razglaša, da mu je v ponos in veselje, da je kot evropski poslanec iz Slovenije soodgovoren za več kot 500 milijonov državljank in državljanov Evropske unije. Zato mu ne bo težko pojasniti, zakaj pred petindvajsetimi leti ni izpolnil jasne naloge.«
Toda Peterle je predložil skupščini v notifikacijo pogodbi z Italijo in Madžarsko.
»Zato je toliko bolj nelogično, celo sumljivo, da ne tudi z Avstrijo. Ni samo prekršil izrecne ustavne zapovedi, ampak je povzročil, da Republika Slovenija v odnosu do Avstrije ni postala suverena naslednica Jugoslavije.«
Krivci za sramoto so znani
Kaj pa nasledniki?
»Prvi bi to moral storiti Janez Janša, potem ko je predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol slovenski parlamentarni delegaciji, ki se je želela pogovarjati o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP, povedal, da Slovenija ni pravna naslednica ADP. Takrat bi moral Janša ADP notificirati kot znak samospoštovanja Slovenije. Pozneje bi to najlaže storil Borut Pahor, saj je to možnost celo nakazal predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer ob obisku v Ljubljani aprila 2011.
Ta je imel še dodaten vzrok za pripravo akta o notifikaciji nasledstva ADP, to je izjavo predsednika Republike Avstrije v Ljubljani, da pravno stališče Avstrije o nasledstvu ni ovira za Slovenijo, da notificira nasledstvo ADP po Jugoslaviji. Avstrija bo notifikacijo vzela na znanje in odnosi med državama se ne bodo spremenili.«
Zdaj je tu Cerar.
»To, česar niso storile dosedanje vlade, ki so padle na izpitu državotvorne politike, bo vsekakor morala storiti vlada Mira Cerarja. Ne predstavljam si, da te državotvorne naloge, ki bi morala biti opravljena že pred petindvajsetimi leti, ne bi opravila sedanja vlada.«
Zbudili pa ste civilno družbo.
»To gotovo. Nekdanja ravnateljica osnovne šole Vič Ana Vehar je v Pravni praksi leta 2014 prebrala moj članek Naša državna suverenost je invalidna – notificirati je treba ADP. Poklicala me je, ker se je čudila, da je to sploh mogoče. 'Mi, navadni državljani, ne vemo, da država še ni uredila tega, kar bi morala že zdavnaj urediti. Ogorčeni smo,' je rekla.«
Vi tudi, očitno, obupani pa ne?
»Skupaj s pokojnim dr. Francetom Bučarjem sva pripravila argumentiran poziv k notifikaciji, ki ga sedaj podpira visoko število domoljubnih Slovencev. Med njimi so številni pravniki, profesorji mednarodnega prava, nekdanji zunanji minister, nekdanji predsednik republike, nekdanji diplomati in drugi. Priključil se je tudi slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Verjamem, da bo državni zbor sedanjega sklica vladi brez odlašanja naložil, naj pripravi akt o notifikaciji in ga po diplomatski pošti pošlje depozitarju, Ruski federaciji v Moskvo.«
Lani smo praznovali 60 let od podpisa ADP, bila je lepa priložnost.
»Zamujena, pa opravimo to letos, ob šestdesetletnici jugoslovanske ratifikacije ADP.«
Nas bo osramotil tudi Cerar?
»Menim, da bo tako prepričljivo podprt javni poziv za notifikacijo prepričal predsednika vlade Mira Cerarja, ki se doslej osebno ni izpostavljal glede notifikacije, da bo predložil državnemu zboru predlog za notifikacijo.«
Zakaj pa je bila notifikacija tako skrivnostna?
»To je težko razumeti. Dejansko je bila to neke vrste tajna zadeva. Sklicevali so zaprte seje komisij državnega zbora, na katerih je gradivo, ki ga predloži vlada, zaupno. Da gre za zaupno zadevo, o kateri javnost ne more nič izvedeti, je posebej poudarjal predsednik odbora za zunanje zadeve DZ Jožef Horvat, ki je na vseslovenskem srečanju zdomcev celo poudaril, da o zunanjepolitičnih zadevah po ustavi ni dovoljen referendum.«
Za to je zaslužen tudi dr. Andreas Khol?
»Dejansko je zasluga dr. Andreasa Khola, da je slovenska javnost sploh izvedela, da med Avstrijo in Slovenijo obstaja spor o notifikaciji. Če ne bi leta 2005 na Dunaju povedal slovenski parlamentarni delegaciji, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, javnost tega sploh ne bi vedela. Kaj šele, zakaj je tako.«
Kot da se je predlog za notifikacijo znašel pred neprebojnim zidom.
»Na pravni fakulteti nas je profesor Viktor Korošec učil latinskih izrekov, iz katerih se vidi bistvo posameznega problema. Eden od teh izrekov je Roma locuta, causa finita.«
Po domače?
»Mi smo svoje povedali, zadeva je končana.«
Kdo so tu in danes Rimljani?
»Predvsem Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, in Jožef Horvat, predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora.«
Kaj pa slovenska manjšina v Avstriji?
»Menim, da nasprotniki notifikacije ADP izkoriščajo slovensko manjšino v Avstriji. Poudarjajo, da bi bila notifikacija ADP škodljiva za slovensko manjšino. Resnica je ravno nasprotna: samo notifikacija koristi manjšini, brez nje pa Slovenija ni zaščitnica manjšine na podlagi 7. člena ADP.«
Skrivnosti ADP
Pogodba je bila nekakšen obliž, ki so ga velesile nalepile na rano, ker Jugoslaviji niso vrnile dela Koroške, ki so ga osvobodili partizani. Avstrija se je s pogodbo strinjala, bila je dovolj rahla in luknjasta, da jo je vedno lahko tolmačila, kot se je trenutni oblasti zdelo primerno. Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev je razočaran nad mlado slovensko državo: »Krepko pretirani so bili upi narodne skupnosti. Republika Slovenija se je zaradi nujnega upoštevanja nadrejenih interesov – pristop k EU, odnosi do Avstrije kot gospodarsko prevladujočega partnerja – pokazala kot nesposobna, da bi učinkovito zagovarjala interese slovenske narodne skupnosti.«Janez Stergar z Inštituta za narodnostna vprašanja, predsednik Kluba koroških Slovencev: »Že od osamosvojitve se pridružujem vsem pobudam za notifikacijo avstrijske državne pogodbe, zraven sem tudi pri nedavni pobudi Franceta Bučarja in Ivana Kristana. Dostojna, že polnoletna država se ne bi smela smešiti z neuresničenimi najavami pošte k depozitarju v Moskvo!« Pobudo Franceta Bučarja in Ivana Kristana je že na začetku podpisalo 130 uglednih akademikov, pravnikov, diplomatov, civilnodružbena pobuda zavezništva za ADP je zbrala kar 250.000 podpisnikov. Vendar je upanje, da ne bo obveljalo to, kar je govoril predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jožef Horvat: »Roma locuta, causa finita. Mi smo svoje povedali, zadeva je končana.«
Dr. Ivan Kristan: »Sklenitev državne pogodbe je nujno pravno dejanje. Češka, ki je v enakem položaju kot Slovenija, je notificirala nasledstvo ADP in odnosi z Avstrijo so ostali normalni.«
Bojan Velikonja
Ni komentarjev:
Objavite komentar