Tudi, če Valonci do danes še ne bodo popustili, CETA še ne bo mrtva in mrcvarjenje valonskih in belgijskih politikov se bo nadaljevalo vse tako dolgo, da se bodo morali vdati. Vse to je seveda zelo predvidljivo in v praksi že veliko krat videno in vsa ta nedemokratična ter diktatorska dogajanja ne bi smela nikogar presenetiti. Morala pa bi nas prebuditi in osvestiti v zavedanju v kakšnem svetu in v kakšni EU živimo. In seveda tudi v kakšni Sloveniji danes živimo. Strezniti pa bi nas moralo tudi še veliko kaj drugega in tudi zelo usodnega, čemur smo prav te dni priča. Še nekaj mesecev nazaj so po celotni Evropi razna nacionalna ter mednarodna civilno družbena združenja in gibanja po celotni Evropi pozivala Evropejce k podpisovanjem raznih peticij proti sporazumom CETA in TTIP ter sočasno po največjih mestih v državah članicah EU organizirala številne javne proteste. No, v oportunistični Sloveniji se res ravno kaj posebej usodnega in koristnega na tem uporniškem civilno družbenem področju ni dogajalo. Pa na nas tudi v ostalih okoljih EU niti niso posebej računali, ker nas pač že preveč dobro poznajo in vedo. da nismo kak posebej verodostojen zaveznik. Slovenci smo namreč znani kot tisti, ki se vedno in ves čas prilizujemo velikim ter močnim in se vedno nekje v ozadju šlepamo za tistimi, ki si upajo, veliko več od nas razumejo in pač zaradi tega tudi veliko več tvegajo. Taki Slovenci pač smo, čeprav si za nič na svetu tega ne želimo priznati. Pa ni pomembno kako sami sebe želimo videti in kaj si o sebi mislimo, pomembno je kako nas vidijo in doživljajo drugi. Ti drugi pa o nas nimajo niti malo dobrega mnenja.
V teh dneh sem veliko krat pomislil kako lepo bi bilo, če bi tudi Slovenci imeli politike kot jih imajo Valonci. Pa jih na žalost nimamo in jih še nekaj časa ne bomo imeli. Preseneča pa me predvsem molk in neaktivnost raznih civilno družbenih organizacij in gibanj drugod po Evropi, ki v teh dneh niso ponudili odločne pomoči Valoniji ter je pogumno podprli, ko sedaj sama brani to za kar so se sami še nekaj časa nazaj tako odločno s peticijami in javnimi protesti zavzemali. Kam so naenkrat poniknila vsa ta gibanja in vse te organizacije, da jih sedaj v najbolj kritičnem času ni nikjer videti in ne slišati? Oportunizem brez primere v zadnjem času. Kje so bili v preteklem tednu ti tisoči mladih ter drugih ozaveščenih ter z uporniškim revolucionarnim duhom poneseni protestniki z ulic in trgov največjih evropskih mest in kje so vse te številne organizacije in gibanja, ki so te proteste proti CETI in TTIP organizirali ter aktivnosti v celotni Evropi usklajevali? Kje so torej bili in kje so, ko bi pogumni Valonci njihovo odločno ter glasno podporo še kako zelo potrebovali. Nikjer jih ni bilo in jih očitno tudi danes nikjer ne bo in jih ne bo tudi jutri. Kje je bila včeraj in kje je danes, še pred kratkim tako zelo glasna parlamentarna stranka Združena levica, ki je prav tako oportunistično obmolknila.
Kakšen je nauk te nesrečne zgodbe? Da ne gre zaupati tem razno raznim civilno družbenim gibanjem in organizacijam v EU in tako tudi doma v Sloveniji, ker so številne zlizane z režimi in raznimi politikami, ki jih tudi izdatno financirajo ter njihove aktivnosti tudi usmerjajo. Tudi mnoge iste organizacije, ki bi jih lahko smatrali kot neodvisne, pa so v glavnem programsko, organizacijsko ter mobilizacijsko povsem nemočne in se mnoge prav tako zatekajo pod peruti raznih politik ter oblasti ali povedano drugače, drenjajo se tam kjer je denar. Kot sem že nekaj krat zapisal, gospod Bog in gospod Kapital sta si prav prijateljsko porazdelila oblast in sicer tako, da gospod Bog gospodari in je glavni tam v onostranstvu, gospod Kapital pa je dobil popolno oblast na planetu Zemlji. Pa ne vmešavata se v notranje zadeve drug drugega, temveč se prav odlično in prijateljsko dopolnjujeta v izvajanju njunih oblasti v materialnem in duhovnem svetu človeštva. Od njiju je torej odvisna naša človeška usoda, ki pa sta nam jo očitno že določila in nam tako ubila ves idealizem in vsa lepa pričakovanja ter upanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar