Prav nič si ne bi danes želel biti v koži politikov ter oblastnikov Belgije, Romunije in Bolgarije, ki so "krivi", da včeraj v Bruslju zbrani ministri članic EU niso mogli sprejeti odločitve o podpisu zloglasnega sporazuma s Kanado imenovanega CETA. Inkvizitorji iz Bruslja so takoj pohiteli z izjavami, da bo ta "problem" do petka razrešen in da potem zadržkov za podpis več ne bo. S čim ter kako bodo torej sedaj v le štirih dneh na demokratičen način prepričali javnost, politiko in oblasti držav Belgije, Romunije in Bolgarije, da dajo soglasje k podpisu tega nesrečnega sporazuma CETA, če jih doslej v kar nekaj letih niso uspeli v to prepričati? Seveda obstajajo sredstva, načini in metode, ki pa se po končnih učinkih ravno veliko ne razlikujejo od tistih v zloglasnem srednjem veku.
Ti štirje dnevi do petka, kolikor jih ima bruseljska inkvizicija na razpolago, da zlomi voljo ter upornost politikov in oblasti navedenih treh držav EU, bodo vsekakor zelo naporni, tako za bruseljske inkvizitorje kot seveda še veliko bolj za njihove žrtve. Vse pa se bo skoraj zagotovo dogajalo daleč od oči in ušes evropske javnosti ter svobodnih in demokraciji zavezanih evropskih medijev in še posebej javnosti prizadetih in mučenih držav. Proces pritiskov, groženj, izsiljevanj, lažnih obljub ter nerealnih obetov se je zagotovo že zdavnaj pred včerajšnjim dnem sprožil in se bo sedaj le še stopnjeval. V zakulisjih inkvizicijskega Bruslja se tako zagotovo že kar nekaj časa zelo potijo politiki in oblastniki Belgije, Romunije in Bolgarije, v neusmiljenih in niti malo demokratičnih prizadevanjih inkvizitorjev EU, da bi jim zlomili voljo z raznimi obljubami, jih podkupili ali jih prestrašili, jih zlomili z izsiljevanji na osebni ter kolektivni ravni ali jih kakor koli drugače prisilili, da bi v škodo lastnih državljank in državljanov le dahnili tisti nesrečni DA.
Bo bruseljskim inkvizitorjem uspelo? Malo je obetov, da jim ne bi! Slovenski politiki in oblastniki so nas tako ponovno postavili na pravo stran radarja oziroma nas namestili v pravi vagon tega EU vlaka in nam prihranili grde poglede in še grša dejanja, ki bi jih bili deležni, če bi se kaj kujali in dvomili v modre odločitve Bruslja. Sebi pa so seveda tako zagotovili trepljaje po ramenih, oblastniške bruseljske in berlinske nasmeške in veliko"grških" obljub. Za kaj takega pa se že kaže potruditi in seveda žrtvovati še tisto malo preostale državne suverenosti s katero si tako ne vemo prav kaj početi ter na pladnju svetovnemu neoliberalnemu kapitalizmu ponuditi jutrišnjo usodo svojih državljank in državljanov, ki jih prav tako večinsko zlahka prepričaš v kar si pač želiš in kar ti trenutno koristi. Kdo dovolj brihten pa bi kot politik in oblastnik v deželi slovenski danes razmišljal o jutrišnjem dnevu, ko nisi več prepričan ali še takrat sploh boš oblast in deležen vseh njenih slasti. Slovenci smo pač vedno v svoji novejši zgodovini imeli takšno oblast kot smo si jo zaslužili. Vsaj tej ugotovitvi skoraj ni mogoče s kakšnimi dobrimi argumenti oporekati. Nek ideološki zlonamernež ter očitno tudi pokvarjen narodni idealist, je nekoč celo ubogemu Ivanu Cankarju podtaknil misel, da smo Slovenci za hlapce rojeni in za hlapce vzgojeni. Ali imamo to sramotno hlapčevstvo res že zapisano v svojih genskih krivuljah ne vem, očitno pa so vsaj vzgojne metode naših oblastnikov bile doslej v posameznih zgodovinskih obdobjih zelo uspešne. Kot vse kaže pravkar ponovno preživljamo eno takšnih obdobij.
Ni komentarjev:
Objavite komentar