Plagiatorjev (edini ) prispevek k predreferendumski kampanji!

Ta referendum, ki se nam bo dogodil letošnjega decembra me sploh ne zanima več in me tako tudi ne zanima referendumska kampanja. Kot se doslej nisem udeležil še prav nobenega referenduma se seveda tudi tega ne bom.

O pomembnih stvareh za moje in mojih otrok ter vnukov današnje in jutrišnje življenje mi soodločanje ni dovoljeno oziroma mi je celo z Ustavo in zakonom prepovedano. O nepomembnih stvareh pa soodločati ne želim in tako še sam prispevati k ustvarjanju lažnega vtisa, da živim v demokratični državi v kateri bi naj imelo oblast ljudstvo. To zavajajočo frazo se je zapisalo celo v Ustavo in v imenu tega ljudstva potem tudi slovenska sodišča izrekajo obsodilne in oprostilne sodbe ter tudi vedno bolj pogoste ugotovitve zastaranja zadev članom finančnih, političnih, gospodarskih in drugih privilegiranih slovenskih elit.

Kar sem v zvezi s to tematiko o kateri naj bi se na decembrskem referendumu odločalo imel za povedati sem pred časom že zapisal na teh straneh in se ponavljati več nimam namena. Vesel sem, da je nekdo nekoč izumil TV daljinec s katerim si bom do 20. decembra tega leta pomagal ubežati vsem, ki bodo skozi TV ekran mojega televizorja želeli vstopiti v mojo dnevno sobi in mi nakladati neumnosti ter me moriti z njihovimi travmami, strahovi, demokratičnimi in evropskimi vrednotami, sprenevedanji, verskimi dogmami, neoliberalnimi lažmi in hinavščino ter oblastniško bahatostjo. To velja tako za vse tiste, ki kričijo glasujte ZA kot tudi za vse tiste, ki kričijo glasujte PROTI! Med njimi že v samem startu pred referendumskega spopada sploh ni skoraj nobene razlike, V svoji arogantnosti, neciviliziranem obnašanju, ne poslušanju ter neupoštevanju argumentov drugega so si podobni kot jajce jajcu. Oboji so prave karikature civiliziranega in kulturnega obnašanja in so velika sramota za pravo in resnično ter sodobno demokratično družbeno skupnost. Že ena sama TV oddaja kot je bila sinočnja Tarča na nacionalni TV je razkrila vso bedo tega slovenskega političnega in kulturnega dna. V takšnem ideološko političnem cirkusu lahko aktivno sodelujejo le ljudje  s hudo opranimi možgani ali pa ljudje z neizmerno hudobnimi nagnjenji, ki  so vse drugo le demokrati še najmanj.

Kako pa naj nekdo v tako zelo nedemokratičnem in nekulturnem slovenskem in evropskem okolju sploh še ostane pravi, civiliziran in kulturen demokrat? Seveda ne more, ker družbeni  politični režim preko medijev ter drugih načinov vsakodnevno prisiljuje ljudi, da se morajo opredeljevati le med dvema opcijama in ker pač vmes nikoli ni nič. Si za otroke ali si proti njim, si za Janšo ali si proti njemu in si za Kučana, si za ohranitev schengena na naši južni meji ter s tem proti migrantom ali pa si za migrante ter s tem proti Sloveniji in Evropi in njunim hudo ogroženim vrednotam, si za neko bebavo EU Resolucijo ali pa si čisto navaden komunajzar in tako dalje v nedogled ter vsak dan, vsak mesec in vsa leta. Veliko srečo ter neizmerno notranjo duhovno moč imajo v tej nesrečni slovenski deželici vsi tisti ljudje, ki ob vsem tem še uspevajo ostati normalni in ki nikogar ne sovražijo, pustijo vsakemu, da razmišlja s svojo glavo in se opredeljuje v skladu s svojimi osebnimi načeli in pogledi, ne kličejo k orožju ter fizični iztrebitvi drugače mislečih, ljudje ki ne častijo in poveličujejo kulta mrtvih bolj od potreb  živih, ter ljudje, ki venomer ne tekajo h kakšnim strankarskim liderjem ali župnikom in škofom  ter drugim dežurnim državnim in političnim ideologom po nasvete kako naj javno razmišljajo, govorijo, pišejo, glasujejo ali volijo. Ljudje, ki vsega tega ne počnejo in se trudijo ostati le in samo ljudje. Ljudje ki se zavzemajo za znosno medsebojno življenje danes ter tukaj in predvsem tudi za jutri, so edina in prava manjšina v slovenski družbi in le ti si edini zaslužijo ustavno ter zakonsko zaščito, če sploh želimo kot narod preživeti ter ohraniti svojo lepo državo Slovenijo.

S tem današnjim zapisom tako zaključujem svoje aktivnosti ter svojo vlogo v tej nesrečni referendumski kampanji. Zaključujem to referendumsko zgodbo kot govorec, pisec bloga ali čivkač na Twitterju, kot bralec,  poslušalec ter gledalec in kot državljan z imenom in priimkom zapisanim na volilnem imeniku. Želim si le, da bi nedelja 20. december bila lep sončen zimski dan, ki ga bova z ženo lahko izkoristila za kakšne predpraznične aktivnosti, obisk sorodnikov ali kar koli drugega kar naju bo veselilo in zadovoljevalo. Vi pa kakor želite in kot mislite, da je prav oziroma so vas eni ali drugi uspeli prepričati ali kot so vam ukazali.