Nam grozi nevarnost nove katastrofalne balkanske morije?

Vedno bolj me preveva občutek, da tako zelo z mano kot državljanom manipulirali že nekaj časa niso, kot se to dogaja nekaj zadnjih dni ali celo nekaj zadnjih tednov. Prebiram tuje medije, prebiram in poslušam seveda tudi domače ter poslušam izjave slovenskih politikov in sem vedno bolj zbegan. Nekaj se zelo ne ujema in nekdo krepko laže in zavaja ter dela iz mene bedaka.

Ne bom se v tem zapisu opredeljeval za ograjo na slovenski južni državni meji in tudi ne proti njej. Sploh se mi o ograji ne zdi več vredno razpravljati, ker ostajam še vedno pri svoji že večkrat zapisani trditvi, da je to uspešno lahko naredila le Madžarska in za njo tega ne more storiti na enak način več nihče. Seveda se lahko Slovenija obda z bodečo žico, minskimi polji, Nato soldatesko pripravljeno na strel na vse kar bo le malo ogrožalo to nesrečno bodečo žico in se bo v njeni bližini premikalo ali oglašalo ter želelo vstopiti na slovensko ozemlje. In lahko se za zavarovanje meje počne še veliko kaj drugega, vendar problem migrantske krize s tem ne bo niti najmanj rešen, ker bo na slovenski strani bodeče ograje postal  ter bo obravnavan to kot varnostni problem, le dva metra vstran na oni drugi strani pa kot hud humanitarni.

Pravijo, da bo bodeča žica na slovensko hrvaški meji sprožila domino efekt postavljanja bodečih žic po celotnem Balkanu vse tja do Grčije. Dogajanja v državah na tej nesrečni balkanski migrantski poti prav nič ne kažejo na to. In ravno tukaj se sedaj želim malo ustaviti. Obstaja verjetnost, da nam naši politiki niso povedali vsega kar so se na tistem znamenitem sestanku migrantskega koridorja Grčija-Nemčija v Bruslju v resnici dogovorili in kaj v resnici nameravajo na Balkanu početi, da se Avstrija in Nemčija  razbremenita migrantskega pritiska. Vedno pogosteje je slišati tudi hude kritike na račun  Grčije, ki naj ne bi bila sposobna in celo, da naj ne bi iz maščevalnih razlogov, želela zaustaviti ter preprečiti prihoda migrantov iz Turčije na njene otoke in potem na celino. Nihče pa ne pove kako bi lahko Grčija to sploh naredila? Je samo en način in ta je, da Grčija na morje med Grčijo in Turčijo pošlje svojo mornarico in potopi vse čolne z begunci takoj, ko ti prečkajo mejo ter pusti begunce, da utonejo. Imela bi seveda Grčija še eno možnost, da enostavno žrtvuje svoje prebivalstvo na svojih pristajalnih otokih in pusti, da skupaj z ogromnimi množicami prispelih beguncev tam zaradi lakote, bolezni, ogromne prenaseljenosti in drugih razlogov kolektivno v hudih mukah pomrejo. Drugih možnosti pa Grčija več nima. Katero od teh dveh opcij imajo torej v mislih vsi tisti, ki s prstom in velikim gnevom kažejo na Grčijo kot glavnega krivca za prihod vedno novih množic migrantov do zadnje balkanske, to je slovensko-avstrijske, meje z razvito severno Evropo?

Nemška kanclerka Merklova ima prav, ko opozarja, da bi begunska kriza lahko na Balkanu sprožila hude napetosti in morebiti celo vojaške konflikte. Sam njeno opozorilo celo razumem kot napoved načrtovanega scenarija rešitve severa Evrope pred vedno novimi prihodi ogromnih množic migrantov. Kar nekaj časa pred Merklovo sem to možnost predvidel tudi sam v enem od svojih zapisov na teh straneh. Pri tem pa želim danes še opozoriti, da si v Sloveniji ne delajmo utvar, da bomo ali da smo uvrščeni med "hudo ogroženi" sever EU, temveč vse bolj očitno postaja, da smo v strateških planih uvrščeni na Balkan in države juga. Slovenija tako očitno dobiva vlogo zadnjega branilca severa Evrope in ko bo morala zaradi hudih pritiskov migrantov, ki jih bodeča žica seveda niti slučajno ne bo mogla zaustaviti,  ter notranjih političnih in humanitarnih napetosti ter konfliktov  popustiti, bo njeno vlogo zadnjega branitelja prevzela Avstrija. O posledicah takšnega razvoja dogodkov ne želim in niti ne morem špekulirati, ker jih skoraj zagotovo v celoti ne poznajo niti načrtovalci tega scenarija.

Modri in vsaj malo bolj dalekovidni državniki držav Balkana ( vključno s Slovenijo ), če bi na tem prostoru seveda takšni sploh obstajali, bi morali že danes prepoznati to nevarnost in se takoj sestati ter skupaj sprejeti ustrezne ter med sabo usklajene ukrepe za zavarovanje svojih držav ter predvsem za zagotovitev miru in preprečitve  kakšnih morebitnih medsebojnih konfliktov. In ob vsem tem bi morali seveda imeti v mislih predvsem, da brez zunanjega aktivnega vmešavanja obeh velikih svetovnih sil ter zveze NATO seveda ne bo šlo. Težava balkanskih držav in njihovih voditeljev pa se skriva ravno v tem vmešavanju, ki bo državam in ljudstvom celotnega Balkana veliko hujša grožnja kot množice več sto tisoč migrantov, ki bodo ostali ujeti med Karavankami in Egejskim morjem. So pa seveda to lahko le pobožne želje, ker so države Balkana tako zelo hudo med sabo sprte, njihove politične elite podrejene ter pod močnimi vplivi ene ali druge strani in s toliko hudimi notranjimi zgodovinskimi, političnimi, ekonomskimi ter drugimi problemi in interesi, da je kak tak dogovor med njimi skoraj popolnoma nemogoč. Na to pa seveda svetovne vojaške sile na čelu z ZDA in NATO na eni strani ter Rusijo na drugi,  ter države severa EU, še kako računajo in lažje je žrtvovati med sabo sprte plemenske države Balkana kot pa države razvitega severa Evrope in s tem severni ter ekonomsko in finančno stabilni del EU.

Realna je torej nevarnost nadaljevanja malo razširjenega dela razpada Jugoslavije s hudo nepredvidljivimi posledicami za celoten Balkan. Mnogi dogodki o katerih se zelo malo v medijih poroča pričajo, da bi takšen scenarij lahko bil načrtovan in bolj od voditeljev ter političnih elit balkanskih držav se s temi možnostmi ukvarjajo ter nanje pripravljajo  vsi drugi kot pa tisti, ki bodo ponovno plačali katastrofalno visoko ceno. Le želimo si lahko, da bo modrost voditeljev svetovnih vojaških sil, EU in političnih elit Balkanskih držav dorasla izzivom in se bo ohranil mir ter preprečile tragedije ogromnih razsežnosti.