Neoliberalizem ali finančni fašizem ?

Katero poimenovanje bi bilo bolj  pravo za današnje svetovne , evropske in tudi slovenske politične, kulturne, družbeno ekonomske, socialne ter finančne razmere? Vsekakor se lepše sliši neoliberalizem, ker ljudje niti prav ne vedo kaj naj si pod tem poimenovanjem predstavljajo, kaj v resnici pomeni in kakšne posledice jih čakajo. Če pa uporabimo izraz "finančni fašizem", pa večina ljudi takoj postane pozornih, ker izraz "fašizem" poznajo in tudi prav dobro vedo kaj gibanja ali režimi poimenovani s tem izrazom prinašajo.

Ne bomo laično zahajali v zelje sociologom, politologom, filozofom, antropologom in drugim podobnim znalcem ( ki danes prav modro molčijo ), temveč si bomo raje ogledali kaj pod pojmom fašizem razume SSKJ, ki navaja: fašizem je diktatura finančne oligarhije med obema vojnama, zlasti v Italiji in Nemčiji. Veliko bolj obširen ter predvsem zgovoren pa je opis fašizma v Wikipediji, ki za njegovo prepoznavanje med ostalim navaja: fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje.  V širšem pomenu s tem izrazom označujemo vse sisteme vladavine. Tako je »fašizem« splošen in skupen izraz za ideologijo, doktrine, politična gibanja in politične prakse, pa tudi za politične sisteme in države, v kateri se kažejo izrazito protidemokratične, totalitarne in avtoritarne težnje

Fašizem je opisan kot sistem v katerem »Država ni le avtoriteta, ki vlada in oblikuje posameznikove želje z zakoni in vrednotami duhovnega življenja, ampak tudi sila, ki svojo voljo uveljavlja v tujini. Kajti za fašista je vse znotraj Države ali v sodobnem času tudi skupnosti držav in tudi posamezniki niti skupine niso izvzete iz Države ali skupnosti držav oziroma drugih mednarodnih institucij. V fašizmu je Država. Skupnost držav ali mednarodna finančno gospodarska institucija absolutna, posamezniki ali skupine pa proti njej le relativni«, pravi komentar v Wikipediji in potem še: ob totalitarizmu je ključna poteza, ki loči fašizem od drugih podobnih ideologij, uporaba masovnih gibanj za napad na organizacije delavskega razreda: levičarske stranke in sindikate. Fritzsche in drugi opisujejo fašizem kot militantno obliko desničarskega populizma. Mobilizacijska strategija vključuje korporativizem in korporacijsko državo, kar so izrazi, ki označujejo partnerstvo s ključnimi poslovnimi voditelji, pogosto tako, da se kar se le da zmanjša vpliv sindikatov.

Pa naj bo navajanja in prikazovanja dovolj in to kar sedaj vemo primerjajmo z današnjimi družbeno ekonomskimi, finančnimi in političnimi razmerami v svetu, Evropi in predvsem pri nas doma. V tej luči pa dobijo drugačno podobo zahteve po vpisu »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo, vedno bolj glasno zavzemanje nekaterih za Združene države Evrope in tako prenos politične, ekonomske in finančne moči v en center, ukrepi s katerimi se stiska Grčijo, Španijo ter še nekatere države v težavah in z njimi grozi tudi že Sloveniji, pred kratkim sprejeti »mega« zakon v Sloveniji ter njegove že vidne posledice in še množica drugih pravnih, političnih, kulturnih, socialnih in ekonomsko finančnih ukrepov je že prav grozljivo primerljivih z zgoraj navedenimi tolmačenji kako prepoznati fašizem.

Nismo odkrili tople vode, ker so nekateri to že prepoznali ter tako poimenovali in tako se v javnosti vedno bolj pogosto, čeprav še precej boječe, pojavlja termin »finančni fašizem« za vse to kar se nam v zadnjih nekaj letih in predvsem v zadnjih mesecih dogaja ter nas ogroža in spravlja množice v obup. Med prvimi so v novejšem času oznako »fašizem« sicer uporabili ter nanjo opozorili Grki, kar pa smo ostali nekako preslišali, ker smo pač bili preveč pod vtisom propagande o lenih, zapravljivih in izkoriščevalskih Grkih, ki bi radi živeli na naš račun. Slovenci sedaj nismo več daleč od razmer, ki so Grčijo pahnile v bedo in brezizhodnost ter skoraj v popolno podrejenost svetovnih in evropskih centrov moči in skrajni čas je, da začnemo resno razmišljati o svoji jutrišnji usodi.

Svoje ter narodove usode in usode naše države ne moremo več prepustiti le našim politikom ter političnim strankam. Ti so doslej že pokazali kaj vedo in kaj zmorejo ter kam nas bodo zapeljali, če se jim bomo popolnoma prepustili. Skrajni čas je, da državljanke in državljani Slovenije začnemo razmišljati s svojimi glavami in ne z glavami drugih ter začnemo razmere v svoji državi in EU pravilno prepoznavati in se nanje tudi pravilno odzivati. Tega kar moramo zase, svoje otroke, vnuke in državo storiti sami ne bo nihče storil namesto nas. Za našo bodočnost smo odgovorni sami sebi in generacijam, ki prihajajo za nami in nikomur drugemu na tem ljubem svetu. Ker tudi ti "drugi" ravnajo popolnoma enako.