Evropski in tudi naši slovenski politiki in pri tem jim prav papagajsko sledijo tudi mediji, nam ta pojav masovnega preseljevanja ljudstev z juga na sever prikazujejo tako kakor, da so se tisoči nesrečnikov tam v oddaljenem Afganistanu, malo bližnjih Siriji, Iraku, Libiji in v nekaterih severnejših afriških državah, kar naenkrat kolektivno in med sabo povsem neodvisno odločili kreniti na pot proti Evropi in si tam poiskati svojo lepšo bodočnost. Ta pojav preseljevanja ljudstev z juga na sever bi sedaj torej morali razumeti in sprejeti kot naravni pojav, sicer v novejši zgodovini človeštva tako masovno še nezaznan, pa vendar bi naj bil to povsem naravni pojav, ki ga ni nihče namerno vzpodbudil, nihče organiziral in usmerjal, nihče financiral in nihče načrtoval. Enostavno se je kar dogodil in sedaj se z njim pač soočamo.
Obilo dela torej čaka sociologe, antropologe, psihologe in druge modre znalce, predvsem s področij družbenih ved, da to preseljevanje ljudstev z juga na sever začnejo proučevati in iskati prave vzroke in nam kar najhitreje postrežejo s strokovnimi razlagami ter pojasnili. Dokler pa vsi ti in še kakšni drugi strokovnjaki, ne bodo uspeli potešiti naše vedoželjnosti in radovednosti. pa se bomo pač morali zadovoljiti s tistim vedenjem ter razumevanjem tega pojava, ki nam je že danes na voljo. Tu pa bomo naleteli na ogromno hudih težav, ker veliko tega kar mnogi že danes vemo ni skladno s tem kar nam govorijo svetovni, evropski in naši slovenski, politiki in kako nam to nesrečno zgodbo predstavlja večina tujih ter domačih medijev.
V Sloveniji smo na pojav masovnega prihoda beguncev postali malo bolj pozorni in se vznemirili šele takrat, ko so se trume teh nesrečnikov začele valiti po tako imenovani balkanski poti preko Grčije, Makedonije, Srbije do Madžarske. Tisti begunci, ki so preko Sredozemskega morja masovno prihajali v Italijo in se pri tem tisoči tudi utopili, nas niso kaj posebej prizadeli. Niti nas ni posebej zanimalo kaj se je potem, ko so jih prevzele italijanske oblasti, z njimi dogajalo, kaj so z njimi počeli in kje so tisoči teh beguncev danes. Saj res, kje je danes več deset tisoč teh nesrečnikov, kje so nastanjeni, kdo skrbi zanje in kakšno usodo so jim namenili? O tem danes skoraj ni mogoče nikjer več ničesar prebrati in o njih nihče ne govori. V centru naše pozornosti so sedaj le še begunci, ki prihajajo po balkanski poti in jih že v nekaj tednih lahko pričakujemo tudi v Sloveniji. Pravzaprav bi bilo nujno, da jih zaradi naše kolektivne slovenske streznitve, tudi res masovno dobimo in se tako posvetimo reševanju njihovih težav, zanje primerno in človekoljubno ter humano poskrbimo. Pravzaprav smemo v Sloveniji pričakovati, da jih bomo gostili precej dalj časa in v zelo drugačnih vremenskih pogojih kot je bilo to omogočeno Srbom in Madžarom in ker se po določenem času tudi naši zahodni sosedi Avstrijci ne bodo več tako zelo razdajali in jih od nas masovno ter z velikim zadovoljstvom prevzemali. Potem bomo v skladu z lastno izkušnjo tudi v Sloveniji bolj razumeli Srbe in predvsem Madžare ter bomo veliko bolj zadržani v naslavljanju raznih očitkov na njihov račun. Priložnosti za izkazovanje naše gostoljubnosti, humanosti, človekoljubnosti, darežljivosti, solidarnosti in širokosrčnosti bo tako dovolj in predvsem našim vzhodnim sosedom Madžarom, ki jih tako radi kritiziramo, bomo lahko pokazali kako se takim rečem streže.
Sam seveda niti najmanj ne verjamem, da bi bilo mogoče to masovno preseljevanje ljudstev, ki smo mu priča že nekaj mesecev, uvrstiti med naravni pojav in da tega ni nihče načrtoval, organiziral, usmerjal in da tega nihče ni tudi financiral. Mediji nam, posredujejo izjave beguncev v katerih ti govorijo koliko tisoč dolarjev je bilo potrebno plačati temu in koliko tisoč nekemu drugemu kriminalnemu mešetarju, da jim je omogočil prevoz, prehod neke meje in za druge logistične stroške in še vedno imajo denar za financiranje prevoznih stroškov v Evropi. Ko zastaviš nekomu vprašanje odkod jim toliko denarja, dobiš odgovor, da so doma prodali vse kar so imeli in se s tem denarjem odpravili na pot. Komu za boga milega pa so doma v svojih razrušenih državah in kjer smrt kosi dnevno, sploh še lahko kaj prodaš in kdo to tam tako masovno nakupuje njihove ruševine? Iz katerih družbenih slojev izhaja večina beguncev? Pa menda niso na pot odšli le premožni, ker mediji o kakih finančnih težavah beguncev sploh ne poročajo. Kaj pa je potem z milijoni njihovih sodržavljanov iz najrevnejši družbenih slojev, ki niso imeli kaj za prodati in tako ne možnosti se odpraviti na dolgo pot v Evropo? Usode milijonov teh ljudi pa nas očitno prav nič ne zanimajo in zanje kot kaže nam ni ostalo kaj veliko človekoljubja, solidarnosti, humanosti in predvsem čisto, preprostega usmiljenja. Tudi tam v deželah beguncev vsak dan masovno umirajo otroci, ženske, starčki in drugi civilisti od lakote ter pomanjkanja drugih dobrin in predvsem od bomb in raket naših vojaških zahodnih zaveznikov in prijateljev od ZDA, Kanade, Avstralije pa do večine držav severa EU. Kdo in za potrebe koga torej sedaj čisti ta bližnjevzhodni arabski prostor na način, da masovno preseljuje ljudi v Evropo? Bodo ti "osvajalci arabskega prostora" potem vso tisto človeško revščino, ki se nima kam umakniti in pobegniti enostavno "vojaško počistili" ali zasužnjili? Čaka te reveže "vojaška asanacija živih" in neželjenih ter za nekoga hudo motečih? Takšnega ciničnega in doziranega evropskega humanizma ni mogoče drugače poimenovati kot vulgarna evrohinavščina in vse, ki v tem posredno ali neposredno sodelujejo kar navadni hinavci.
Ni komentarjev:
Objavite komentar