Slabe pripravljenosti slovenskih oblasti ni mogoče več prikrivati!

Vse od takrat, ko je prvi migrant prestopil slovensko mejo, se na TV in v drugih medijih objavljajo izjave predsednika vlade, predsednika države in članov vlade, ki nam govorijo kako dobro nam deluje sistem sprejema, nastanitve in skrbi za množico migrantov. Seveda se lahko pohvalijo le z delom policije, ki pa ima v tej zgodbi specifične naloge in zadolžitve in jih je očitno res dobro opravila. Vse drugo pa je hudo šepalo.

Kot najbolj zaskrbljujoča se je pokazala nesposobnost in neučinkovitost ženskega dela Cerarjeve ministrske ekipe, ki pokrivajo tako imenovane državotvorne resorje. Razen policije, o kateri pa v nadaljevanju sploh ne nameravam več pisati in za katere uspešno delo ima ministrica bore malo osebnih zaslug,  je vse drugo bilo popolnoma nepripravljeno in neorganizirano za sprejem migrantov. Kakor, da ne bi že nekaj tednov vedeli kaj lahko pričakujemo in na kaj se moramo pripraviti pri sprejemu, nastanitvi, oskrbi ter ravnanju z migranti. Po tretjem dnevu zagat in velikih napak je vlada končno odločila, da "komando" prevzame Civilna zaščita. Do takrat pa je sistem deloval po načelu "veliko babic, kilavo dete".

Civilna zaščita Slovenije bi morala že nekaj tednov prej vedeti, da bo to njena naloga in se temeljito pripraviti in vsi drugi udeleženci v aktivnostih bi morali tako vedeti, da je Civilna zaščita (CZ ) tista, ki bo koordinirala in vodila vse logistične, informativne in druge aktivnosti. Tako bi vse humanitarne in druge organizacije ter prostovoljni aktivisti, ki so v projektu sodelovali in še sodelujejo, morali biti pravočasno podučeni z vsemi organizacijskimi, logističnimi in drugimi aktivnostmi ter nalogami. In kar je pri vsem še najpomembnejše, bi se moralo pravočasno ljudi podučiti kdo so migranti, ki masovno prihajajo in kako bo potrebno z njimi ravnati in jim pomagati. Naši ljudje bi morali biti seznanjeni s specifičnostmi tradicionalnega, kulturnega, verskega, političnega, življenjskega in gospodarskega okolja iz katerega migranti prihajajo. Prav tako bi morali biti organizacijsko in v vseh drugih primerih seznanjeni s specifičnostmi socialne, starostne in nacionalne strukture sprejetih migrantov ter razlikami med njimi in se na to tudi ustrezno pripraviti. Poznati pa bi morali tudi notranjo socialno strukturo vsake posamezne skupine in biti sposobni vzpostaviti ustrezne stike z vodji in jih pridobiti k sodelovanju.

Predvsem prostovoljci in tudi drugi, ki so sicer vključeni v strukture posameznih organizacij, bi vse to kar navajam in še veliko kaj drugega pomembnega, morali vedeti in vodstva organizacij na terenu bi tako vedela, da vsak prostovoljec ali tudi član organizacijske strukture, ni sposoben za opravljanje nalog v tem občutljivem in zahtevnem projektu. Podobno bi bilo potrebno pripraviti tudi medije, da s svojimi poročanji ne bi vzpodbujali odpora in celo sovražnosti do migrantov, ko slovenski javnosti na TV posredujejo izjave nekih aktivistov in drugih udeležencev v projektu, kako slab odnos do hrane imajo migranti, kako za sabo puščajo kupe smeti, ki jih je potem potrebno za njimi počistiti, kako z ničim kar jim ponudijo niso zadovoljni in podobno. Vse to kar nam govorijo in prikazujejo mediji ne dokazuje neciviliziranosti ali nehvaležnosti migrantov, temveč dokazuje kako zelo nepripravljeni in neorganizirani smo jih dočakali. Kaj nas čaka smo že kar nekaj mesecev imeli priložnost gledati v poročanjih medijev iz Makedonije in predvsem Srbije ter sočasno tudi iz Italije in prav nobenega opravičila ni, da se nismo ustrezno pripravili. Zamočili smo in le želimo si lahko, da bo sedaj organizacijska struktura CZ s svojimi kadri ter v primernem sodelovanju z ostalimi organizacijami na terenu uspela, v teh nekaj dneh premora pritiska migrantov na naše meje, ustrezno pripraviti udeležence v projektu. Ker pripraviti se moramo na dolgo časa trajajoč pritisk na naše meje in s tem na toliko časa trajajoče aktivnosti sprejema, nastanitve, oskrbe in pomoči migrantom.

Padli smo tudi na področju primernega informiranja javnosti in vedno bolj pobudo na spletnih medijih in spletnih omrežjih prevzemajo razne skupine nestrpnežev, ki med ljudi vnašajo nemir in občutek negotovosti in celo strahu. Skrajni čas bi že tudi bil, da slovenski družboslovni in drugi humanistični intelektualci dvignejo svoje riti in se odpravijo na teren med ljudi, ki v projektu neposredno sodelujejo in jih začnejo usposabljati ter pripravljati na sodelovanje z množicami, ki prihajajo iz popolnoma drugih in nam nepoznanih okolij. Predvsem vodje posameznih ekip na terenu morajo ob nujno potrebnih znanjih in ustreznih informacijah, posedovati tudi primerne vodstvene, organizacijske, komunikacijske ter tudi primerne osebnostne lastnosti in seveda tudi pooblastila za pravočasna in učinkovita ukrepanja.

Tokrat nam namreč gasilci, na katere se tako radi zanašamo in nanje vedno zvalimo vse, ne morejo veliko pomagati. Nauk, ki smo ga po teh nekaj dneh dobili je, da nam v sistemu dobro delujejo le gasilci in ekipe Rdečega križa, vse drugo pa hudo odpoveduje ali deluje preveč improvizirano. Sam prav v tem projektu pogrešam odsotnost nekdanje Narodne zaščite, ki smo jo ukinili in ki bi v nekaterih primerih ter na nastanitvenih lokacijah na terenu lahko bila v pomoč policiji. Morebiti pa bi le kazalo razmisliti o ponovni vzpostavitvi strukture Narodne zaščite, ker se nam ob sedanjem pojavu  migrantov v prihodnosti lahko dogodi tudi kakšna naravna ali druga katastrofa kjer bi lahko ta struktura bila več kot potrebna in koristna. Vsega bremena v takšnih hudih izrednih dogodkih le ni vedno mogoče naložiti policiji, vojski, gasilcem in ekipam Rdečega križa, ki imajo vsi svoje specifične naloge in zadolžitve. Še posebej ker so naši ljudje vedno pripravljeni volontersko sodelovati in na svoja ramena prevzemati zadolžitve in bremena za katera v bogatejših državah obstajajo organizirane in od države plačane organizacije.