Ne kupujte psičkov pri pasjih mešetarjih!

Pred dnevi mi je pritegnila pozornost vsebina tega oglasa: "Prodam čistokrvno labradorko brez rodovnika". Takoj se mi je porodila domislica kako bi bilo videti in na kakšen odmev bi pri ljudeh naletel oglas kakega podjetja za zaposlitev, ki bi glasil: "Zaposlimo univerzitetno diplomiranega inženirja informatike brez diplome"!

Mogoče bo kdo od bralcev menil, da primerjava ni najbolj primerna. Vendar je pač tako, da psiček brez rodovnika uradno pač ni rodovniški ali čistokrvni psiček kot nekdo, ki nima diplome ustrezne fakultete pač ni univerzitetno diplomiran inženir. Ker pa se je oglas že znašel na straneh malih oglasov, bi prodajalec vsaj z enim stavkom morebitnemu zainteresiranemu kupcu moral navesti zakaj "čistokrvni" pes nima dokumentov o njegovem rodovniškem poreklu. In mogoče še tudi ali so drugi psički iz legla rodovnik pridobili.

Pa o tem sploh ne bi pisal in vas s tem utrujal, če ta pojav ne bi bil tako zelo razširjen predvsem pri raznih pasjih mešetarjih, ki od vseh strani vozijo mladičke v zelo klavrnih fizičnih in zdravstvenih stanjih in jih potem za "primerno ?" ceno ponujajo kupcem kot čistokrvne pse brez rodovnika. V svojem okolju poznam vsaj dva sveža primera nakupa takih psičkov in na žalost poznam tudi težave novih lastnikov s temi psički. Stroški veterinarskih storitev so pri obeh lastnikih dosegli vrtoglave višine, da so jih s pomočjo veterinarjev sploh uspeli nekako "spravili v red". O drugih posledicah žalostne rane mladosti teh psičkov in velikih težavah lastnikov pri vzgoji in vsaj osnovnem šolanju, pa tokrat ne bom razglabljal.

Nauk takšnih žalostnih zgodb je, da bežite daleč vstran od pasjih mešetarjev in si ne kupujte nesreče. Res je, da mnogi teh nesrečnih psičkov potem pri novem lastniku dobijo pogoje za srečno pasje življenje, vendar jih ne po svoji krivdi tudi zapacajo, ker s sabo prinesejo lastnosti in mladostne travme, ki niso značilne ne za pasmo in ne za psa, ki bi bil primeren za družinskega člana. Še izkušeni kinologi z dolgoletno prakso bi s socializacijo in učenjem ter odpravljanjem v rani mladosti pridobljenih slabih lastnosti teh nesrečnih pasjih mladičkov, imeli ogromne težave in njihov končni rezultat bi bil zelo vprašljiv. 

Star pregovor pravi, da za malo denarja dobimo pač malo muzike. Pri nakupu pasjega mladička pri pasjem mešetarju pa prvi videz nabave pasjega mladička hudo vara. Sam nakup je morebiti finančno res videti ugoden, vendar ko potem psiček postane družinski član, pa stroški vrtoglavo naraščajo in slabe izkušnje večine takšnih kupcev nam morajo biti v opozorilo. Največkrat takšni psički niti niso cepljeni, ne očiščeni notranjih in zunanjih zajedavcev in ne čipirani, kar bo takoj po nakupu psička vaš prvi velik denarni strošek. Večina novih lastnikov teh malih in srčnih živih mehkih kepic je potem seveda pripravljena za njihovo dobro vložiti še veliko denarja in plačati relativno drage veterinarske storitve. V mnogih primerih pa vam in psičku, ljub znanju, trudu in zavzemanju veterinarja, ki pri prvem pregledu lahko odkrijejo še bolezni ali hibe, ki jih sploh niste pričakovali, tudi ti ne morejo pomagati in psiček je tako obsojen na takšno ali drugačno pasjo invalidnost do konca svojega življenja in vi na neprestano financiranje veterinarskih storitev. Obstaja pa še drugi del težav, kjer vam tudi veliko vašega denarja in veterinarji ne morejo pomagati. To so v zelo rani mladosti pridobljene ali tudi prirojene neželjene osebnostne lastnosti mnogih takšnih psičkov, ki pač za vaše življenjsko okolje v katerem naj bi psiček naslednjih deset do petnajst let živel, nikakor niso primerne ali pa so za družinske člane in druge ljudi s katerimi bo prihajal v stik, lahko tudi zelo nevarne. 

Če ste se v družini že odločili, da boste svoje življenje popestrili in obogatili s pasjim članom, potem se ob odločitvi pasme začnite ozirati po priznanih ter nadzorovanih vzrediteljih. Na daleč pa se izognite ponudbam raznih pasjih mešetarjev, ki so le navidez finančno ugodne in so potem v praksi praviloma prav grozljivo drage. V primerih, ko niste tako zelo zahtevni pri pasmi in pasjih rodovniških dokumentih, pa se raje obrnite na števila pasja zatočišča v državi kjer vam bodo radi pomagali ter svetovali in vam predali urejenega in zdravstveno pregledanega psička s potrebnimi dokumenti. In ne pozabite: pes je zrcalna podoba svojega lastnika. Če živite v bloku ali v hiši z malo zunanjih površin si pač ne morete omisliti kraševca ali bernardinca. In ne nabavljajte si psa za to, da boste z njim strašili druge in si na ta način zdravili kakšne svoje prikrite frustracije. Za to so psihiatri in drugi njim podobni dohtarji.

Vedno, ko se Alenka kot političarka obrne, nekaj polomi!

Naša cenjena premierka v odstopu Alenka Bratušek je na vrh slovenske politike in oblasti prišla po naključju ter spletu zanimivih političnih okoliščin. Ves ta eno leto in nekaj mesecev trajajoči čas vodenja slovenske vlade so jo obtoževali, da je marioneta njenega zamrznjenega strankarskega šefa Zorana Jankoviča. Sam v to nisem bil ravno preveč prepričan in sem imel občutek, da bi na njenih odločitvah in ravnanjih lahko prej našli prstne odtise Gregorja Viranta kot pa Jankoviča. Še posebej, ko je pred časom Virant povedal, da pa bi Bratuškovo takoj sprejel v svojo stranko Državljansko listo ( DL ). Sedaj po opravljenih volitvah poslank in poslancev v EU parlament je Virantova DL na poti na smetišče slovenske politične zgodovine in vse kaže, da bi ji po tej poti lahko kmalu in to po opravljenih državnozborskih volitvah, sledila tudi stranka, ki jo prav te dni ustanavlja Alenka Bratušek.

Me pa ravnanja Alenke Bratušek kot političarke, ki naj bi predstavljala nov obraz slovenske politike,  zelo spominjajo na lomastenje nerodnega slona v trgovini s porcelanom. Karkoli je na področju utrjevanja svojega političnega položaja storila se ji je zalomilo. Mnoge, ki so vanjo in njene politične sposobnosti verjeli, pa je z nekaterimi svojimi odločitvami tudi presenečala ali celo jezila. Tako se veliko ljudi še danes sprašuje kdo jo je nagovoril, da se je v najbolj neprimernem času odločila za sklic kongresa stranke PS. Vedela je in to je ves čas vedelo tudi članstvo stranke PS in to je vedela tudi slovenska ostala politična javnost, da bo Zoran Jankovič na kongresu kandidiral za predsednika stranke. Jankovič tega nikoli ni skrival in je to tudi že zdavnaj napovedal. Kongres se je dogodil, Alenka Bratušek je kot kandidatka za predsednico PS pogrnila in potem prav po žensko užaljeno povlekla še kar nekaj nerazumnih potez. Tudi njeni koalicijski partnerji Virant, Lukšič in Erjavec so se obnašali kot kaki užaljeni politični nedonošenčki ter koristi države v hipu podredili svojim politikantskim egom. In tako je Alenki Bratušek z nerazumno odločitvijo za sklic kongresa uspelo razbiti stranko PS, zrušiti slovensko vlado v nič kaj primernem trenutku in v državi ustvariti politično krizo. Sedaj pred novimi državnozborskimi volitvami pa bi rada Alenka Bratušek za vsa ta svoja nepremišljena in zaletava politična dejanja pri slovenskih volivkah in volivcih še nagrado v obliki dobrega volilnega rezultata.

Težka bo ta, cenjena premierka in bodoča predsednica neke bodoče politične stranke! Tudi pri politično ideološkem razvrščanju sebe, svojih  starih in novih bodočih strankarskih kolegic in kolegov, ni imela ravno najbolj srečne roke. Že pred kongresom stranke PS je jedro članstva in poslank ter poslancev zvestih Alenki razglasilo, da bo stranka liberalna in da so vsi člani odslej liberalci ter so poslali celo vlogo za sprejem v ALDE. Ta odločitev je med velikim delom članov stranke in tudi med volivkami ter volivci stranke, povzročila nejevoljo in tihi odpor, ker če bi želeli biti liberalci, potem bi se lahko včlanili ali volili katero od že obstoječih liberalnih strank. Zadnje evropske volitve so očitno s takšnim slovenskim liberalizmom kot se nam je zadnja leta predstavljal in smo ga poznali, dokončno pometle. Odletel je predsednik stranke DL Gregor Virant in odletel je predsednik ostankov stranke ZARES Pavle Gantar.Odletel pa je tudi velik liberalec in kandidat za ponovno izvolitev v EU parlament Jelko Kacin. In, da ne pozabim, na smetišču zgodovine je že kar nekaj časa tudi stranka ter mati slovenskega liberalizma LDS.

Ker je hudič vzel Alenkino liberalno pot, se je sedaj odločila, da pa bo poskušala biti bolj levo usmerjena in se ponuja kot združevalka levih političnih sil na slovenskem. Tudi iz te moke ne bo kruha. Doma v Sloveniji bi sedaj Alenka rada bila levo usmerjena ali bolj socialdemokratska političarka, ki ustanavlja liberalno levo oziroma nek hibrid med liberalno in socialno demokratko politično stranko z ljudmi, ki so se še včeraj deklarirali kot žlahtni liberalci ter se želeli včlaniti v ALDE. Rada pa bi bila ob tem še združevalka razbitega slovenskega levega političnega prostora in v istem času se tam v cesarskem Bruslju udinja zmagoviti desnici in podpira njihovega kandidata za predsednika komisije EU. Alenka se bo končno že enkrat morala odločiti na katero pot želi stopiti in ljudi s kakšnimi  svetovnonazorskimi vrednotami združevati v svoji novi stranki. Med (neo ) liberalno in socialdemokratsko usmeritvijo so kar velike razlike in sedeti na dveh stolih ter občasno še malo tam v Bruslju na desnem, menda le ne bo šlo.

Ambicije združevanja levega političnega pola pa ima tudi stranka SD z Dejanom Židanom na čelu. Dosedanja izkazana politika Alenke Bratušek ter njenega kroga, ki se je izločil iz stranke PS, pa na mnogih področjih ni ravno preveč kompatibilna s političnimi usmeritvami stranke SD in še manj z ostalimi levimi strankami, ki bi se jih sedaj rado vključilo v nastajajočo levo koalicijo. Morebiti sta Alenkino tiho upanje lahko novi stranki Mira Cerarja in Igorja Šoltesa, ki pa si bosta morali v tem zelo kratkem času pridobiti dovolj volivcev ter doseči močan volilni rezultat, da bi potem lahko imeli ključno vlogo pri oblikovanju nove povolilne vladajoče leve koalicije in sestavljanju vlade. Židanovi stranki SD so tako sedaj veliko bolj nevarne prav te razdrobljene stranke levice kot pa stranke z desnega pola z Janševo SDS na čelu. Še posebej, ker imajo levo usmerjeni volivci že polno kapo teh "eksotičnih levih" strank za enkratno uporabo in raje ostajajo doma kakor, da bi se odpravili na volišča. Desnica pa ima svojo disciplinirano volilno telo, ki  doslej še ni razočaralo. Volivke in volivci levice pa razen SD, ki jo poznajo in v glavnem vedo kaj lahko od nje pričakujejo, nimajo druge trdne in gotove izbire med množico nekaj neatraktivnih že obstoječih ter nekaj povsem novih strank. Prepričan pa sem, da če na letošnjih julijskih volitvah levici tudi uspe skoraj nemogoč veliki met premagati desnico, stranke Alenke Bratušek v tej levi koaliciji ne bo ali vsaj ne bi smelo biti.

Ivek ti si car!

Ivek, če imaš težave z mandatarji, pokliči Plagiatorja in dogovorila se bova!

Že dolgo me ni nič, kar je v tej deželi kakor koli povezano s slovensko politiko, tako prijetno zabavalo kot predstava, ki jo je za slovensko javnost, svoje poslanke kolegice in kolege, za celotno slovensko oblastno in politično strukturo ter predvsem za naše novinarke in novinarje priredil nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Ivek moje čestitke!

Že pred časom sem na teh straneh našemu dragemu slovenjegoriškemu poslancu Iveku posvetil krajši komentar v katerem sem zapisal, da tam kjer se Ivek pojavi, se vedno krepko kadi. Takoj, ko se je naš Ivek dokopal parlamentarne  klopi, sta dvignila prašino s takratnim njegovim strankarskim šefom Gregorjem Virantom. Ivek je še vedno tu in krepko nateguje vse okrog sebe. Njegovega takratnega šefa Gregorja pa več ni in je že politična zgodovina. Odnesli so ga slovenski volivci. Saj bodo tudi Iveka le, da se jim ponudi priložnost. Do takrat pa bo naš Ivek poskrbel, da si ga bomo zapomnili in o njem še dolgo časa govorili in se pri tem prav hudomušno nasmihali.

V tem tri leta trajajočem poslanskem mandatu je naš Ivek doživel veliko tega kar ga je utrdilo in s čimer se je zapisal visoko na listo nepozabnih. Vrgli so ga iz njemu tako drage politične stranke, ki ga je spravila v parlament. Odrekel se mu je njegov strankarski šef Gregor Virant. Doživel je nekaj kazenskih ovadb in rubežev ter le en sam bankrot. Kaj pa je to takega za prodornega slovenskega politika. Tisti, ki na svojem hrbtu ne nosi nekaj kazenskih ovadb, kakšne obsodilne sodbe, kakšnega manjšega ali večjega bankrota, grožnje z zaporom, v parlamentu ne naklada neumnosti in ne piše knjig, v dandanašnjem času tudi uspešen slovenski politik ne more biti. Tega se je še kako zavedal hitro učeči ter naravno brihtni Ivek in je po vzoru nekaterih svojih poslanskih, strankarskih in političnih kolegov, tudi sam začel pisati knjige ter se tako pridružil skupini novodobnih slovenskih pisateljev, ki pišejo in izdajajo knjige, ki jih nihče ne prebira.

Po nečem pa je naš slovenjegoriški poslanec Ivek vendarle poseben in zelo izviren ter domiseln. Tako zvijal in iz prisotne črede novinark ter novinarjev na kaki tiskovni konferenci ni norcev bril doslej še prav noben slovenski politik. Kar zvijalo me je od smeha, ko sem na tretjem programu nacionalne TV gledal posnetek te predstave in poslušal genialno pametna vprašanja prisotnih novinark in novinarjev. Na katera pa je poslanec Ivek imel pripravljene odgovore, se pri tem držal strašno modro ter resno in ves čas sem se spraševal kako za boga milega mu uspeva obdržati videz resnosti in da ne bruhne v smeh ali se v svojih odgovorih ne zaplete. Edino kar me je ob spremljanju te hudomušne tiskovne konference še posebej motilo ali že kar jezilo je, da nisem uspel slišati predstavitve posamezne novinarke ali novinarja, od njihovih imen do medijskih hiš, ki so jih tja poslale in ki so Iveku zastavljali tista neumna vprašanja ter tudi, da me je snemalec nacionalne TV ob tem še prikrajšal pogleda na njihove obraze. So se že morali držati  strašno modro in resno v zavedanju svoje medijske pomembnosti, da pri opazovanju njihovih obrazov in odgovarjanju na njihova vprašanja,  Ivek ni prasnil v smeh ter tako pokvaril celotne dobro zamišljene in navihano zrežirane medijske predstave.

Tako po Katančevo tudi sam tokrat povem oziroma zapišem: Ivek kapo dol! Si pa res pravi poslanski car. Upam, da se Ivek ne bo preveč oziral na kritike, ki jih danes nanj naslavljajo nekateri, saj v teh nekaj zadnjih dneh v resnici ni počel popolnoma nič drugega in tudi nič drugače kot so to ves pretekli mandat počeli premnogi njegovi poslanski kolegi in poslanske kolegice. Za to včerajšnjo humorno politično predstavo bi morali biti Iveku še najbolj hvaležni slovenski volivci in volivke, ker nam je vsem pokazal, da slovenska politika in v njej delujoči akterji vendarle le niso tako hudo resna stvar kot se nam želijo ves čas prikazati ter, da tega kar nam pišejo ali drugače sporočajo novinarji ni potrebno za vsako ceno kupiti. Obisk volišč na zadnjih volitvah EU poslancev kaže, da je dobršen, kar krepko večinski, del slovenskih volivk in volivcev to že spoznal in se tudi temu primerno odzval. Nekaj od tega pa dokazuje tudi komentar enega od jeznih volivcev, ki je včeraj v neki družbi povedal: bedake lahko odslej delajo le še iz sebe, ker iz mene na tak način zagotovo več ne bodo!

24,09 odstotna legitimnost izvoljenih EU poslank in poslancev iz Slovenije!

Prva četrtina tekme je odigrana in ljudstvo proti politiki vodi z rezultatom 1:0!

S statističnimi podatki se da prav lepo manipulirati in jih razlagati v svojo korist ter v škodo svojih nasprotnikov. Matematični podatki takšnega nasilja nad sabo največkrat ne dovoljujejo. Gospe in gospodje, ki jim je na včerajšnjih volitvah poslank in poslancev za EU parlament iz Slovenije, uspel velik osebni met, so seveda danes lahko zelo zadovoljni. Nekateri so ohranili in nekateri novi med njimi pridobili svoj privilegiran in materialno omaščen družbeni ter osebni status vsaj za naslednjih pet let. Vsaj osem ljudi iz Slovenije bo lepo, udobno ter materialno brezskrbno preživelo del svojega življenja in če so dovolj brihtni, v kar pa ne kaže dvomiti, ker si drugače takšnega položaja niti ne bi priborili, bodo vse to po končanem mandatu vsekakor vedeli tudi še dodatno materialno in statusno nadgraditi.

Stari in novi poslanci ter poslanke izvoljeni v EU parlament se danes seveda prav nič ne obremenjujejo z malce neprijetno popotnico, da njihova skupna legitimnost tehta le borih 24,09 odstotka vsega slovenskega volilnega telesa. Posamično pa je njihova legitimnost seveda še krepko lažja.. Ker pa to na višino plače in vseh  drugih dohodkov temelječih na funkciji poslanca EU ne vpliva, tako gospe in gospodje poslanci nimajo niti najmanjšega razloga, da bi se s težo svoje legitimnosti kaj posebej obremenjevali. Njihovi posamični mesečni skupni denarni prihodki namreč krepko presegajo eno ali celo dvoletne skupne prihodke posameznih slovenskih prejemnikov "socialnih transferjev" 130 tisoč brezposelnih, kakih 250 tisoč slabo plačanih delavcev, več kot  polovice upokojencev in drugih socialno ogroženih slovenskih nesrečnikov. Ob teh okoliščinah pa se zaradi take malenkosti kot je skromna od ljudstva dobljena legitimnost res ne kaže kaj posebej vznemirjati  ali se s tem celo obremenjevati. Saj ljudstvo v neki državi vendar obstaja za to, da se mu jemlje in se ga ob tem še prav krepko nateguje z raznimi politikantskimi, demagoškimi in drugimi koristno uporabnimi štosi. Dokler ljudje na to padajo in prijemljejo, ni razloga, da bi se v doktrini vladanja in manipuliranja z ljudmi karkoli spremenilo. Če ne gre milom, pa pač gre silom, pravi stari pregovor.

Skoraj 25 odstotkov državljank in državljanov je tako včeraj poslušno odhitelo na številna volišča in tam opravilo svojo nacionalno in evropsko državljansko pravico in dolžnost.  Lepo in pridni! Še najmanj trikrat v tem letu se bodo morali dokazati, če si bodo želeli prislužiti pohvale svojih čaščenih in modrih političnih in ideoloških vodij, ki jih bodo za njihovo prizadevnost potem javno nagradili s statusom aktivnih državljanov, domoljubov, evropoljubov in podobnimi velikimi častmi. Za pridobitev takšne časti pa se res kaže potruditi.

Seveda se v tem svečanem trenutku uspešno izvedenih volitev EU poslank in poslancev ne bomo obremenjevali s vprašanji kaj za hudiča pa je narobe s tisto veliko 75 odstotno večino, ki je namesto na volišča, raje odšla na rekreacijo v naravo, kak družinski piknik oziroma kako drugače preživela to veliko evropsko nedeljo. Z njimi so se že sinoči in se bodo naslednje dni še veliko bolj, ukvarjali razni amaterski in profesionalni družbeni in politični analitiki in pri tem razdirali take, da se bodo vsi tisti, ki v tem slovenskem družbenem cirkusu še uspevajo ohraniti trezne misli, kar držali za glave ali pa se nekateri le prizanesljivo nasmihali. Ko sva z znancem skupaj sinoči na TV gledala in poslušala dva takšna modra politična komentatorja, se revež ni mogel več zadržati in mu je kar ušlo: tako šolan, pa tako nor! Le molče sem mu lahko prikimal v znak strinjanja z njegovo ugotovitvijo.

Seveda pa se je slovenska politika potrudila in vsem tem 75 odstotkom državljank in državljanov, ki se včeraj niso dokazali in izvršili svoje pravične državljanske dolžnosti, ponudila še najmanj tri možnosti oziroma priložnosti popravnega izpita v dokazovanju svoje politične in ideološke lojalnosti ter izkazovanju svojega domoljubja. Kdaj, kako in koliko krat pa bodo državljanke in državljani te ponujene priložnosti izkoristili pa je odvisno le od njih samih in verjetno nekaj tudi od tega koliko sploh še zaupajo tej in takšni slovenski politiki. Tisti s praznimi krožniki doma, kupi neplačanih položnic, lačno in boso deco, brezposelni mladi in stari, invalidi in bolni ter drugi tranzicijski nesrečniki, pa morebiti niti ne bodo imeli časa odhajati na naslednja volišča, ker bodo morali v dolgih vrstah stati pred napol praznimi skladišči Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine ali Karitasa. Lačnih, golih in bosih ter jeznih na ves svet volivk in volivcev, pa si slovenska politika na voliščih zagotovo ne želi in bo tako kar najbolj prav, da tudi v bodoče vsi lepo ostanejo doma. Saj na volitvah dosežena legitimnost sploh ni tako zelo pomembna kot se morebiti to komu zdi. In tudi dokazovati ter utemeljevati se jo da poljubno in odvisno od potreb slovenske politike.

Bosna in Hercegovina danes nujno potrebuje " 3 Trojke" za sanacijo treh velikih nesreč!

Dežela od katere so roke dvignili vsi trije njeni čaščeni in med sabo sprti bogovi in s katero že več kot dvajset let eksperimentirajo, mešetarijo ter se z usodo njenih ljudi poigravajo nesposobne politike ZDA, EU in njenih sosed. Po  končani nesrečni in predvsem popolnoma nepotrebni balkanski moriji na tleh nekdanje države Jugoslavije, so usodo BiH v svoje roke vzele ZDA in EU in zgodbo popolnoma zapacale. Veliko ljudi se danes sprašuje ali je BiH sploh še država in kakšen je v resnici njen mednarodno pravni položaj in kakšen njen notranji politični, pravni, samoupravni, gospodarski ter vsak drug ustroj. V resnici je BiH danes odličen primer nesposobnosti in nezainteresiranosti vseh tistih mednarodnih sil, ki so takšno BiH ustvarile in jo potem prepustile v upravljanje lokalnim povzpetniškim in napol kriminalnim elitam.

Vso bedo in popolno nesposobnost funkcioniranja države BiH so sedaj razkrile in očem svetovne javnosti pod nos pomolile zadnje katastrofalne poplave. Prav nič v tej nesrečni državi ni funkcioniralo doslej in prav nič ne funkcionira tudi danes, ko se vode počasi umikajo in za njimi ostajajo trupla umrlih ljudi in živali, popolnoma uničena mesta in vasi, stotine plazov, več deset tisoč neeksplodiranih min za katere se sedaj niti ne ve kje se nahajajo,  uničenim še tistega malo uspešnega gospodarstva in kmetijstva kar ga je bilo. V celotnem poplavljenem in popolnoma uničenem poplavnem prostoru velja načelo, da naj se vsak znajde kakor ve in zna in na kakšno omembe vredno pomoč naj nihče od nikogar ne pričakuje.

Popolnoma je v teh poplavnih razmerah zatajila država BiH z vsemi svojimi institucijami, zatajile so oblasti na lokalnih nivojih in prava podoba nesposobne ter zelo skorumpirane politike v tej deželi se bo v celoti ter v vsej svoji bedi razkrila šele v dneh, mesecih in letih sanacije posledic poplav. Pravi družbeni, politični in socialni pretresi šele čakajo to deželo in njene ljudi v času, ki je pred nami. BiH se kot država s svojim današnjim notranjim ustavnopravnim ter političnim ustrojem s problemi, ki jo čakajo, enostavno ni sposobna učinkovito spopasti in jih razrešiti. Mednarodni skupnosti se tako sedaj postavlja ogledalo v katerem si lahko ogleda rezultate svoje politike do te države in svoje neučinkovitosti in nesposobnosti na področju ureditve razmer na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Republika, ki je najmanj kriva za razpad nekdanje skupne države, že več kot dvajset let plačuje najvišjo ceno tega razpada. Plačala je najvišjo ceno v nesmiselni krvavi vojni moriji in potem v povojni obnovi ter bo plačala najvišjo ceno tudi po teh hudih poplavah.

Ker so enako hude poplave z zelo podobnimi posledicami sočasno zajele BiH, Hrvaško in Srbijo, smo lahko opazovali in dnevno spremljali kako so se na hudo in katastrofalno naravno nesrečo odzvale državne ter lokalne oblasti v posameznih prizadetih državah. Enostavno ni primerjave in kljub kakšnim manjšim ali celo večjim organizacijskim spodrsljajem, je potrebno oblastem Hrvaške ter predvsem Srbije priznati, da so delovale učinkovito in pričakovano. Razdeljena in popolnoma neorganizirana BiH tega ni bila v stanju in očitno država takšna kot je, se tudi v bližnji prihodnosti ne bo v stanju učinkovito spopasti s sanacijo posledic te naravne ujme. Srbija in v določenem delu tudi Hrvaška bodo sedaj potrebovale predvsem izdatno mednarodno finančno ter humanitarno pomoč. BiH pa ob veliki denarni in izdatni humanitarni pomoči sedaj nujno potrebuje še mednarodno organizacijsko pomoč. Brez te oblike pomoči obstaja velika nevarnost, da bo ogromno finančne ter humanitarne pomoči poniknilo v neznano, da bodo sredstva porabljena v nasprotju s sprejetim programom obnove, ki ga prav tako nima kdo dovolj učinkovito pripraviti ter potem izvesti.

Mednarodna skupnost in tu imam v mislih predvsem EU, ZDA in OZN , bi morale pred sprejemom programov finančne in drugih vrst pomoči BiH, prevzeti breme priprave ustreznih programov ter  organizacije in izvedbe obnove opustošenih predelov te nesrečne dežele. To so enostavno dolžne, ker BiH takšna kot je danes, je njihovo delo in njihova podoba sposobnosti, učinkovitosti ter volje pomagati ljudem v BiH, da že enkrat končno zaživijo normalno življenje usmerjeno v prihodnost. Država BiH in še posebej pretežni del v njej živečega prebivalstva, danes najprej nujno potrebuje " 3 Trojke" in potem šele denar in vse drugo za postopno vzpostavitev razmer za normalno življenje in razvoj. Učinkovito mednarodno "prisilno upravo" nad svojimi državnimi in lokalnimi oblastniki in  politiki potrebujejo predvsem v BiH živeči nesrečni ljudje, ki so danes razdeljeni med tri velike verske skupnosti, tri narode in njihove nacionalistične, skorumpirane ter napol kriminalne politične elite, tri skupine mednarodnih zaveznikov in tri velike zapovrstne nesreče od balkanske vojne morije in razrušene dežele, ponesrečenega notranjega državnega ustroja in na tri strani razdeljenih ter neučinkovitih državnih politik, do teh nesrečnih katastrofalnih poplav, ki so edine ene same in so vse enako hudo prizadele.

Fotografija tega tedna!

Ne ozirajte se za kapitalom, ozrite se za dobrimi ljudmi!

Zločin nad čebelami v okolici Gornje Radgone!

V noči od torka na današnjo sredo je neznanec čebelarju iz okolice Gornje Radgone v čebelnjaku s strupom poškropil čebele, ki so se hladile pred žreli panjev. Prizadete so bile tri najmočnejše čebelje družine in na fotografijah si lahko ogledate rezultat nerazumnega dejanja anonimnega brezvestneža.

Čebelar je povedal, da je prepričan, da ve, oziroma vsaj zelo močno sumi, kdo bi to zločinsko dejanje lahko storil. Pravi, da je bil zvečer ob prvem mraku še pri čebelah in je bilo vse v redu. Ko pa danes je zjutraj ponovno obiskal čebele pa je našel pravi pomor.

Čebelar je še povedal, da si je že lansko leto nakopal neupravičeno jezo nekaj okoliških malih ljubiteljskih vinogradnikov, ki so takrat škropili vinsko trto v nasprotju s priporočili proizvajalca ter svetovalne službe in povzročili velik pomor čebel pri dveh čebelarjih.

Takrat je bil sprožen uradni predpisan postopek in ti vinogradniki so bili besni, ker so imeli opravka s policijo ter inšpekcijskimi službami. Potem naj bi se celo sestali in dogovorili maščevanje čebelarjem v okolici. Očitno so sedaj svojo maščevalno zavezo tudi realizirali in prizadetemu čebelarju pomorili čebele v treh panjih. O morali in etiki takšnih ljudi, ki svojo jezo ter  še maščevanje izvedejo na nič krivih čebelah, niti ni vredno govoriti. Kdorkoli že je to zločinsko dejanje maščevanja nad nedolžnimi čebelami izvršil, je veliko intelektualno revše in velika človeška moralna pokveka. Če že ima s čebelarjem kakšne neporavnane račune, naj jih poravna z njim in se ne znaša nad nedolžnimi čebelami, ki nikomur nič nočejo in nikogar ne ogrožajo. Vprašanje pa je. če je bedakom kaj takšnega sploh mogoče dopovedati? Prav zanimivo bi bilo vedeti kaj je takrat, ko je v zavetju noči po čebelah škropil strup, sploh razmišljal in ali se je sploh zavedal, da čebelar lansko leto ni njemu naredil škode, temveč obratno, tudi takrat on čebelarju. Človeška zloba in pokvarjenost ter brezčutnost res nimajo meja. Ob vprašanju prizadetemu čebelarju kako se bo ta nesrečna zgodba na koncu končala, je zagrenjen in jezen odvrnil, da se bo slišalo.

Ukrajina, Odessa: Pobijanje ljudi s kemičnim orožjem - bojnimi strupi?

Člani ukrajinske nacifašistične organizacije Desni sektor!

V Odessi naj bi ukrajinska nacifašistična horda  organizirana  kot "Desni sektor", ki je zvesta kijevskim pučističnim oblastem, ob pomoči tamkajšnje lokalne policije uporabila kemično orožje za masovno ubijanje.

Primer naj bi že raziskovala poslanka Evropskega parlamenta iz Letonije Tatjana Ždanok, ki je povedala, da bo storila vse kar je v njeni moči, da se ta primer do konca razišče in da se ukrajinska nacifašistična organizacija "Desni sektor" uvrsti na evropski in mednarodni seznam terorističnih organizacij. Povedala je tudi, da si bo kot poslanka EU parlamenta prizadevala, da se primer masovnega pokola ljudi v Odessi s kemičnim orožjem temeljito razišče in se zločince tudi primerno kaznuje. Pri tem pa še Ždanokova dodaja, da je tudi Ukrajina ena od 190. držav od 196 članic OZN, ki je v preteklosti podpisala in ratificirala Konvencijo o prepovedi proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemijskega orožja.

Pred dnevi sem na teh straneh že opozarjal nad medijsko blokado informacij o dogajanjih v tej nesrečni in razdeljeni deželi,  s katerimi se skuša pozornost evropske in tako tudi slovenske, javnosti usmeriti vstran od dogajanj v Ukrajini. Ni še minilo veliko časa, ko so nas mediji dnevno zasipali z vestmi o pomorih ljudi z uporabo kemičnega orožja v Siriji ter ukrepih mednarodne skupnosti na področju nadzora vladnih skladišč bojnih strupov, njihovem prevzemu ter postopnem uničevanju. Katera od vojskujočih strani je takrat v Siriji resnično uporabljala bojne strupe ni bilo nikoli prav pojasnjeno in obstaja velika verjetnost, da sta kemično orožje občasno uporabili kar obe strani. Ko je Sirija doživela malo boljši nadzor mednarodnih, predvsem neodvisnih civilno družbenih organizacij, poročanj o uporabi kemičnih sredstev več ni bilo.

Vse bolj se mi dozdeva, da je mednarodna skupnost na čelu z ZDA in Evropo želela dogodek v Odessi prikriti. Odtod verjetno tudi medijski molk v državah EU in tako tudi v Sloveniji. To pa postaja zelo nevarna praksa predvsem evropske skupne politike, ki bi se nam utegnila kdaj še hudo maščevati. Če se bo v neodvisni preiskavi dokazalo, da so pripadniki nacifašistične organizacije "Desni sektor", ki je zvesta oblastem v Kijevu, v Odessi res pobijali ljudi s kemičnim orožjem, potem bo preiskava morala odgovoriti tudi na vprašanje kje so ti zločinci kemično orožje dobili. In prav v tem vprašanju oziroma še bolj v odgovoru nanj, bi lahko morebiti iskali razloge zakaj se je želelo ta dogodek medijsko zamolčati. Ker zločinci organizacije "Desni sektor" se do kemičnega orožja mimo uradnih ukrajinskih oblasti v Kijevu skoraj niso mogli dokopati in prav tako so morali biti zelo dobro podučeni o načinih uporabe teh strupov. Pri tem pa so morali tudi sami imeti na razpolago ustrezna zaščitna sredstva ter ostalo nujno osebno ter drugo potrebno vojaško opremo.

Skrajni čas je, da se oči predvsem evropske in tako tudi slovenske kritične javnosti, ponovno usmerijo proti Ukrajini, ker se očitno tam dogajajo zločini, ki si zaslužijo vso našo pozornost in obsodbo.Če bo uporaba kemičnega orožja v Odessi potrjena s strani neodvisnih mednarodnih organov, potem bo uradne oblasti v Kijevu potrebno poklicati na odgovornost in proti njenim predstavnikom sprožiti ustrezne pravne in druge postopke. Nacifašistična organizacija "Desni sektor" pa bi morala takoj biti prepovedana in njeni člani aretirani in postavljeni pred sodišče ter primerno kaznovani. S tem zločinom uporabe kemičnega sredstva za množično pobijanje ljudi, če se je v Odessi resnično dogodil, Ukrajina ne bo mogla živeti in se v mednarodni skupnosti uveljavljati kot demokratična država. Namesto denarne in druge pomoči oblastem v Kijevu, bi tako bilo potrebno najprej tja poslati ustrezne mednarodne organizacije in strokovnjake, da raziščejo kaj se je v Odessi resnično dogodilo in šele po tej razjasnitvi naj mednarodna skupnost sprejema potrebne ukrepe in se dogovarja o oblikah pomoči tej državi.

Najdete med njimi slovenske kandidate in kandidatke za EU parlament?

Čez en teden bomo evropski državljani volili poslance za nov parlament. Za podporo naše pobude smo se obrnili na veliko kandidatov iz različnih evropskih držav. Do sedaj nas je podprlo več kot 30 kandidatov. S svojimi osebnimi izjavami zakaj podpirajo končanje ekocida. Torej, morda bi bilo pametno, da med njimi najdete tudi vi svojega kandidata. V kolikor vas zanima kakšne so bile njihove izjave, ste vabljeni, da si preberete naš blog s tedenskimi novostmi, kjer vas obveščamo o dogajanju.

Odziv v Evropi; Ecocide in Slovenia: Bee colony collapse

Ecocide in Slovenia: Bee colony collapse

Posted on May 10, 2014 by pauline

Slovenian bee colonies are in great danger, for they are again being killed in mass quantities due to extensive use of Phytopharmaceuticals in agriculture. There was a huge colony collapse in Slovenia already in 2011 due to insecticide called Clothianidin which belongs to the group of neonicotinoids. Neonicotinoids are insecticides that are chemically similar to nicotine, which has been used as a pesticide since the late 1700s and acts on central nervous system of an animal which results in its death.

Despite a relatively stable number of bee colonies in Slovenia there is a loss of almost one third of all the bees that occurs every two years. In April this year when bee season is not even at its beginning, the beekeepers were already again facing huge losses of bee colonies. The veterinarian inspection service is actively investigating the situation in close collaboration with police, since there is a high suspicion that the local farmers might be using illegal pesticides to spray their crops.

The terrifying fact about Slovenian bee colony collapse is that the use of Phytopharmaceuticals that are suspected to be the cause of deaths is at this time of year prohibited for use and therefore the question remains if killing of the bees is in any way intentional?

At the Beekeeping Association of Slovenia they are convinced that this is as they say, a systematic problem and they blame not the farmers that use those Phytopharmaceuticals, but the companies that produce them. They say farmers don’t always know what exactly is in the products they buy. The fact is also that the concentration of the active ingredients in the Phytopharmaceuticals is the highest in spring and that could result in high risk for bees survival.

The latest spotting of colony poisoning occurred on 21st of April in the area of Renkovci and Moravske Toplice. Pomurje is a Slovenian region with huge areas of agricultural land where they grow rapeseed and with highest rate of bee deaths.The reports of bee colony collapse are coming from all over Slovenia.

To know more about Bee colony collapse click here, to learn more about the effects of neonicotinoids on birds click here and of course to end ecocide click here!

Ukrajina krvavi!

Velike poplave v Srbiji, BiH in na Hrvaškem ter dnevni domači slovenski volilni in politikantsko ideološki cirkusi so nam zadnje dni odmaknili pozornost od dogajanj v Ukrajini. Tam pa ubogo ljudstvo trpi hudo nasilje pučističnih desničarskih oblasti v Kijevu.

Kakor, da bi nekdo ukazal medijem v celotni Evropi in tako tudi v Sloveniji, da naj dogodke v Ukrajini zamolčujejo in ne prikazujejo fotografih grozot, ki jih predvsem na vzhodu Ukrajine počnejo vojaške in policijske sile, ki so pod nadzorom in komando kijevskih oblasti.  Zadnjih  nekaj dni je zelo težko kje prebrati  kak res objektiven novinarski prispevek ali si s pomočjo fotografij in TV posnetkov ogledati posledice divjanja ukrajinskih vojaških, policijskih in  paravojaških sil  ter podivjanih tujih plačancev nad uporniškimi enotami in predvsem nad civilnim prebivalstvom.

V ozadju in skrito pred očmi evropske in tako tudi slovenske javnosti, pa svetovni mešetarji in zahodni vojaško  kapitalistični zombiji po vzhodnih deželah Ukrajine sejejo smrt in uničujejo celotno deželo. Nujno je, da vsaj z enim očesom, ob vseh drugih hudih dogodkih katerim smo priča v naši soseščini ter propagandističnih izpadih domačih politikantsko ideoloških zavrtežev, občasno pogledamo proti nesrečni in vsak dan bolj krvaveči Ukrajini. Pravico imamo, da smo informirani o dogodkih in stvareh, ki se nas tičejo in razmere v Ukrajini se naš še kako močno tičejo, ker dogodki na vzhodu Evrope posredno določajo tudi našo morebitno jutrišnjo usodo. To svojo pravico po objektivni obveščenosti smemo in moramo zahtevati od slovenskih politikov in predvsem od slovenskih medijev.

To pa res morate vedeti!

Vir: metinalista.si

Kako so glasovali slovenski evro poslanci in evro poslanke, ki se nam sedaj ponovno ponujajo! Ko boste odhajali na volišča se spomnite tega prikaza njihovih glasovanj in spomnite se tudi tega, da so vam na stojnicah pred dnevi govorili nekaj povsem drugega kot so tam v Bruslju počeli.

Za boljši pregled in lažje branje pa kliknite kar na fotografijo prikaza!

Fotografija tega tedna, ki pretrese in opozarja!

Srbija ter Bosna in Hercegovina v nesreči - včeraj in danes!

Prizor, ki pretrese in nas opominja, da je v živalih pogosto veliko več človečnosti kot v ljudeh samih.

Še posebej me v to prepričujejo twitter sporočila slovenskih političnih strank, njihovih predstavnikov ter kandidatov za volitve poslank in poslancev v EU parlament.  Zganjajo demagogijo, nakladajo, lažejo in zavajajo ter se slikajo v prekrasnih barvah, verjetno v prepričanju, da jih ljudje še ne poznamo in jim res kaj od tega kar nakladajo tudi verjamemo. Z eno samo javno besedo ali mislijo pa ne omenijo velike nesreče, ki je prizadela naše sosede, ne pozovejo k humanitarnosti in tudi same se v široko zastavljene akcije zbiranja pomoči ne vključujejo. Slovenskih političnih strank in njihovih podporniških ter priskledniških organizacij in skupin to ne zadeva in jih trpljenje nesrečnih ljudi na poplavljenih področjih ne zanima ter ne prizadene. Njihov svet v katerem živijo in se tolstijo še ni tako hudo ogrožen, da bi razbili politikantski ter ideološki zvon pod katerim funkcionirajo in stopili v svet krute realnosti in trpljenja ljudi, ker jih trenutno zanima le njihova kolektivna in osebna bodočnost ter obljubljeno blagostanje v oddaljenem kapitalistično kraljevem Bruslju in v izkoriščevalsko cesarski Ljubljani.

Sočasno, ko po vseh večjih slovenskih mestih civilna družba in samo organizirane skupine državljank in državljanov,  organizirajo zbirališča nujne humanitarne pomoči prizadetim v hudih poplavah v Srbiji in BiH, so v njihovi neposredni soseščini postavile stojnice slovenske politične stranke, ki v svojih nastopih in agitacijah, nesreče prebivalcev poplavljenih področij sploh ne omenijo, kaj šele, da bi se tudi same vključile v humanitarne aktivnosti. Katastrofične poplave, ki so prizadele našo soseščino in tam prebivajoče ljudi, so na ogled slovenski javnosti postavile pravo podobo slovenske politike in njenih predstavnikov ter kandidatov na eni strani in velik čut za humanost ter nudenje pomoči pri slovenskih državljankah in državljanih na drugi. Tiste strani, ki jo prav te dni kaže slovenska politika, bi se morali zelo sramovati in sočasno biti še kako ponosni na človekoljubne vrednote izkazane s strani velikega dela slovenskih državljank in državljanov.

Poziv k pomoči v poplavah prizadetim!

Vsi, ki lahko kakor koli pomagamo, se odzovimo temu pozivu in s svojimi prispevki poskusimo vsaj ublažiti težave in veliko trpljenje ljudi, ki trpijo zaradi posledic katastrofalnih poplav. Slovenke in Slovenci in tudi vsi drugi naši sodržavljani prebivajoči v Sloveniji, smo znani po visoki stopnji čustvene inteligenčnosti in razvitem čutu za humanost in nesebični pomoči sočloveku v nesreči.

Pomagajmo v okviru naših možnosti svojim nekdanjim sodržavljanom in prijateljem! 

  Jelena Aleksić ‏@JelenaJal 5m

Pomoč se zbira danes in jutri v Kult. centru D. Kiš https://www.facebook.com/skc.danilokis?fref=ts … Rabijo konzervirano hrano, vodo, prvo pomoč, baterije, otroške plenice

Akcija zbiranja pomoči ogroženim v poplavah v Srbiji

OBALA - JUTRI SE ZBIRA POMOČ ZA PONEDELJKOVO ODPREMO ZA SRBIJO. DOBIMO SE PRI LUKI KOPER FERARSKA 38 PRI CARINSKEM SKLADIŠČU OB 17:00 ! OBALA - SUTRA SE PRIKUPLJA POMOČ ZA PONEDELJKOVU ODPREMU ZA SRBIJU. POMOČ MOZETE DONETI NA FERARSKU 38 KOD CARINSKOG SKLADIŠTA U 17:0...

Pomembno opozorilo iz Srbije, da se na spletu pojavljajo lažni ali vsaj zelo sumljivi računi za nakazovanje pomoči. Preberi na:  http://www.kurir-info.rs/oprez-dobrotvori-pojavio-se-lazni-racun-crvenog-krsta-clanak-1372069

 OPREZ, DOBROTVORI: Pojavio se lažni račun Crvenog krsta!

POP TV 24 ur:

Propagandno nasilje nad ljudmi pred volitvami EU poslank in poslancev!

Saj nisem neumen!

Kamorkoli kliknem mi na odprto stran skoči ta reklamno propagandistični poziv stranke SDS, da naj na prihajajočih volitvah poslank in poslancev za EU parlament glasujem zanje.

Pa bi nekako še razumel, da me s tem obstreljujejo na slovenskih straneh. Toda ne, oni me napadajo tudi, ko kliknem ne tuje strani. Tehnologija nekomu pač to omogoča, da me ves čas nadleguje in mi pod nos tišči ta strankarski volilni in propagandni poziv in tako izvaja nad mano določeno vrsto nasilja. Tudi, če bi do te stranke in njenih vidnih predstavnikov ter kandidatov imel popolnoma nevtralen odnos, jih po vsem tem neokusnem in nasilnem propagandističnem obstreljevanju ne bi volil. Še vedno sem namreč prepričan, da se mi še ni do konca zmešalo in da še nisem povsem poblaznel, čeprav bi naročniki tega oglasa očitno s svojo agresivnostjo želeli doseči prav to.

Primer politikantsko moralistične hinavščine!

Mediji in politično okolje v Sloveniji, ki se samo označuje kot desno, prav te dni zganjajo pravo politikantsko moralistično hajko zoper predsednico ljubljanskega okrajnega sodišča Vesno Pavlič Pivk, ker si je v veseli družbi prijateljev in dobrih znancev nadela pionirsko kapico in v rokah držala jugoslovansko zastavico. Do tega dogodka naj bi prišlo ob jubilejnem koncertu glasbene skupine Ikos Band lansko leto v Kranju.

Ko sem prvič v medijih zasledil to informacijo opremljeno s fotografijami, me je seveda zanimalo kako je sploh prišlo do tega dogodka in odkod prisotnim na tej zabavi simboli nekih starih in preteklih časov. Potem sem iz malo bolj objektivnih medijskih virov razbral, da je organizator celotno glasbeno proslavitev svoje desetletnice pač malo provokativno opremil s simboli in zgodovinskimi rekviziti iz časov sistema nekdanje skupne države Jugoslavije. Niso bili ne prvi in zagotovo tudi ne zadnji, ki so s takšno ikonografijo opremili nek glasbeni dogodek, ker je za tovrstne glasbene skupine značilno, da pač želijo biti tudi malo provokativne in na ta način še dodatno opozoriti nase. Povabljeni gostje in druga publika, ki se je tega glasbenega dogodka udeležila in se očitno ob predvajani glasbi ter druženju z ljudmi sorodnega glasbenega okusa tudi dobro počutila, je zagotovo želela biti tudi aktiven soustvarjalec dogodka in so si pač nadeli ponujene pionirke kapice in v roke vzeli zastave z rdečo zvezdo.

Verjetno pa so vsaj tisti družbeno malo bolj izpostavljeni gostje in obiskovalci pozabili na čas, ki ga živimo in na nevarnosti ter neprijetnosti, ki si jih lahko s takšnim svojim prešernim ravnanjem nakopljejo. Tam se je očitno našel nekdo, ki tja ni prišel zaradi glasbe in veselega druženja ali, da bi s svojim obiskom počastil obletnico glasbene skupine, temveč z nekim povsem drugim namenom. Ko je videl zabavo pomembnih in znanih ljudi, ki so si nadeli pionirke kapice in v roke vzeli jugoslovanske zastavice, je seveda takoj to poslikal in poskrbel, da je opis dogodka skupaj s fotografijami prispel na prave naslove in v javnost. Po dobri stari slovenski navadi je pač nastala afera, ki jo sedaj desničarki politiki in mediji raztegujejo kot ovčja čreva in iz tega delajo politikantsko moralistični dogodek.

In ves ta halo zganjajo ter moralizirajo ravno v času, ko na drugi strani sami posvečajo spomenike narodnim izdajalcem in prikrito rehabilitirajo sramotno kolaboracijo in nacifašizem. Največ napadov na sodnico prihaja ravno iz krogov, ki niti ne priznavajo sodb slovenskih sodišč, ki mu javno dnevno krnijo ugled in hujskajo javnost proti sodnemu sistemu ter posameznim odločitvam sodišč in sodnikov ter sodnic na prav vseh sodnih stopnjah. In pri vsej tej amoralni ter hinavski medijski in vsaki drugi gonji proti sodnici, mnogi med njimi prav namerno pozabljajo in zavestno zamolčujejo, da so tudi sami ali pa njihovi starši, pred tremi desetletji in več, ponosno nosili modro pionirsko čepico in visoko v zrak dvignjene zastave z rdečo zvezdo ter okrog sebe ljudi strašili z rdečo partijsko izkaznico. Tudi takšne fotografije še obstajajo in verjetno bi jih bilo občasno potrebno tudi tako javno objavljati kot sedaj sami po spletu širijo fotografije prizadete sodnice s te kranjske zabave in se nad tem zgražajo ter med ljudmi širijo politikantsko moralistično hinavščino.

Tako so uspeli primer spraviti celo pred sam Sodni svet, ki se sedaj ukvarja s tem primerom in verjetno upajo, da bo sodnica celo razrešena. Ob vprašanju ali je sodnica Vesna Pavlič Pivk naredila napako ali pa se ji je celotna zgodba zgodila čisto po naključju in v trenutku veselega razpoloženja na zabavi, sam menim, da je bila to njena napaka. Ki pa se ji je dogodila zaradi narave dogodka samega in prijetne družbe s katero se je tam zabavala in predvsem verjetno tudi zaradi njene naivnosti, ko ni pomislila na okoliščino, da tam niso prisotni le veseli,  pošteni in dobronamerni ljudje, temveč tudi zlonamerneži in moralni pokvarjenci. Ljudje torej, ki so trenutek njene slabosti in prešerne nepremišljenosti hudo zlorabili ter ji tako povzročili veliko nepotrebnih težav in zapletov.

Verjamem v modrost članov Sodnega sveta in v pravilnost ter pravičnost njegove odločitve, ko bo ob koncu tega meseca ta primer ponovno obravnaval. Ne gre le za profesionalno in karijerno usodo prizadete sodnice, ki se je po nekem nesrečnem naključju znašla v okoliščinah, ki jih njeni nasprotniki sedaj lahko tako hudo zlorabljajo v njeno škodo, temveč sam v tem vidim še enega od premnogih napadov na celotno slovensko sodstvo. Če bodo najvišji organi sodne veje oblasti  popustili pred pritiski raznih elit, nekaterih medijev in političnih lobijev in še nadalje dovolili, da se sme vsako revše zaganjati v vsako odločitev sodišča in javno blatiti vsakega sodnika ali sodnico, potem bodo slovenski javnosti poslali zelo slabo in skrb vzbujajoče sporočilo. V Sloveniji so nekateri krogi uspeli zrušiti izvršno in zakonodajno vejo oblasti in ni posebej dobrih obetov, da bi se obe veji oblasti v nekaj naslednjih letih lahko ponovno pobrali in normalno zafunkcionirali v korist države Slovenije in vseh v njej prebivajočih državljank in državljanov. Zlovešči oblasti strankokracije in politikantskih, kapitalskih, finančnih ter kriminalnih elit, se ljudstvo lahko učinkovito zoperstavi le še ob veliki pomoči neodvisnega, pogumnega in strokovnega slovenskega sodstva. Kot še nikoli doslej v samostojni državi Sloveniji ni sodna veja oblasti tako zelo potrebovala zaupanja in podpore osveščene slovenske javnosti, kot tudi osveščena in svobodomiselna slovenska javnost danes zelo  potrebuje učinkovito in predvsem pogumno sodstvo.

Slovenska medicinska sholastika!

Že nekaj časa pozorno spremljam boj mamice malega Reneja, da svojemu sinku reši nogico in ga tako obvaruje pred doživljenjsko invalidnostjo. Uradna slovenska medicinska znanost bi najraje stopalo malemu dečku kar odrezala in tako rešila problem s katerim se je nesrečni otrok rodil. Ker naj bi tako narekovala doktrina evropske medicinske stroke in ker to kar je že nekaj krat uspešno izvedel nek ameriški zdravnik, pač še ni nikjer v strokovni literaturi natančno opisano in tako seveda tudi ne more biti znanstveno dokazano ter potrjeno kot uspešno in koristno.

Poznate tisto zgodbo o hudem strokovnem in filozofskem vprašanju, ki naj bi si ga  nekoč zdavnaj zastavila skupina velikih modrecev, da je končno že enkrat potrebno  znanstveno ugotoviti koliko zob ima konj? Zagnali so se v svoje ogromne knjižnice in dneve ter noči več mesecev požrtvovalno prebirali debelo učeno literaturo in v njej iskali podatek koliko zob naj bi konj imel..

Po preteku določenega časa in ko so zavzeti učenjaki bili fizično in duševno že povsem izčrpani, jih je njihov vodja ponovno sklical, da opravijo zadnji strokovni posvet na temo ugotavljanja koliko zob ima konj in dokončno odgovorijo na to težko strokovno vprašanje. Zbrani modreci so poročali, da so pregledali vso literaturo v vseh dostopnih knjižnicah in prav  nikjer niso našli odgovora na to vprašanje ter predlagali sprejem končnega sklepa, da strokovno ni mogoče ugotoviti koliko zob ima konj. Potem pa se iz ozadja oglasi mlad znanstveni pripravnik, ki se je pripravljal za poklic velikega modreca in predlagal, da bi kar odšli na bližnji travnik kjer se je paslo nekaj konj in prvemu konju odprli usta in prešteli koliko zob ima.

Prisotni veliki mojstri znanosti so ob tako neznanstvenem predlogu mladega pripravniškega zelenca  kar obnemeli in se zgrozili ter s palicami in pestmi planili nanj. Če nekaj ni nikjer v strokovni in učeni literaturi zapisano, potem se znanstveno to enostavno ne da ugotoviti in pojasniti in ne sprejeti kot strokovna doktrina.

Vas ta zgodba kaj spominja na žalostni in brezčutni primer malega Reneja? Pa še kako zelo! V zgodbi le zamenjajte konja z Renejem, njegovo nogico s konjskimi zobmi in velike srednjeveške modrece s slovenskimi zdravniki in zdravstveno zavarovalnico ter pogumno Renejevo mamico z mladim filozofskim pripravnikom. Ker pač nekaj še ni uradna evropska medicinska doktrina in ker strokovna medicinska literatura posegov, ki jih uspešno opravlja nek ameriški zdravnik, še ni strokovno obdelala, teh dosežkov enostavno ni mogoče priznati in seveda plačati iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. Se je v tej državi res že skoraj vsem do konca zmešalo in res postajamo že družba brezsrčnih materialističnih egoistov? Bi gospodje zdravniki in zavarovalničarji, ki so tako odločili, enako ravnali tudi, če bi šlo za njihove otroke? Bi jih enostavno vrgli na kirurške mize in jim odrezali nogico, čeprav bi vedeli, da tam v Ameriki nek kirurg uspešno opravlja operacije in otročičem s prirojenimi tovrstnimi okvarami noge rešuje? Ne verjamem in ne dam se prepričati! Ne, cenjene gospe in gospodje v belih haljah in gospodje zavarovalničarji, na ta štos pa ne padem. Prepričan sem, zelo sem prepričan, da bi storili prav vse, da bi svojemu otročiču rešili nogo in ga tako vsaj poskušali zavarovati pred doživljenjsko invalidnostjo. Zagotovo bi poskušali svojemu malemu otroku rešiti nogo, ker bi se še kako zavedali, da če se operativni poseg slučajno ne posreči, otroku na koncu še vedno ostane usoda, ki so mu jo po evropski medicinski doktrini že na začetku določili. Poskušali pa bi, ker bi šlo za njihovega otroka in ker si njihov in tudi vsak drug otrok v slovenski deželi, to zasluži.

Na veliko srečo malega Reneja in njegovih staršev, pa tako ne razmišlja ogromno državljank in državljanov, ki so že zbrali dovolj denarnih sredstev za prvo operacijo. Ljudska solidarnost in srčnost  nista zatajili, ko so zatajili etičnost medicinske stroke, zavarovalniški kapital in država s svojim skrajno nehumanim pravnim redom. Pravkar smo v državi v času pred tremi volitvami, ko se bodo pred vaša državljanska obličja naslikali vsi slovenski politiki in namesto vprašanj s področja političnih in ideoloških neumnosti, jih raje začnite resno povpraševati o teh in podobnih rešitvah. Povprašajte jih malo tudi o tem kako dolgo bomo še prebirali o lačnih otrocih in lačnih celotnih družinah, o travmah sto tisočih svojih sodržavljanov, ki s svojimi prejemki ne zmorejo preživeti meseca, ne poravnavati položnic, ne svojim otrokom zagotoviti ustreznega izobraževanja in zdravstvenega varstva. Res je že skrajni čas, da slovenskim in EU politikom začnemo postavljati prava vprašanja.

Fotografija tega tedna!

Ogledala ne lažejo nikoli!

To je simbolična podobe Evrope danes in jutri! 

Avstrijci so celotni Evropi prav prebrisano nastavili ogledalo v katerem se lahko sedaj ogledujemo in če si nismo všeč, za to niso krivi naši severni sosedje in njihovo nastavljeno ogledalo.

Zlorabljen praznik!

9. maj je praznik, ki se ga prav grdo zlorablja. Njegovo izvorno zgodovinsko sporočilo je dan, ko se je prav na tleh Slovenije končala morija druge svetovne vojne in zmaga demokratičnih sil sveta nad fašizmom in nacizmom.

Nove politične elite v Sloveniji in v EU pa za nove čase in svoje nove potrebe seveda potrebujejo nove praznične relikvije s katerimi je potrebno obstreljevati ljudi in jih mobilizirati za njihove nove politične in ideološke cilje.

Kar naenkrat je 9. maj postal praznik Evrope in ljudje sedaj prav ne vedo kaj v resnici naj bi to pomenilo. Kaj torej Slovenske in Slovenci ter drugi naši sodržavljani na ta dan res proslavljamo? Da bi praznik vsebinsko ojačali in ga naredili bolj privlačnega, smo mu v Sloveniji dodali še proslavitev vstopa Slovenije v EU. In kaj od vsega tega je res za proslavljati? Politiki in razni ideologi ter čreda mnogih plačanih družbenih manipulatorjev, bo seveda vedela našteti kopico razlogov zaradi katerih si 9. maj kot praznik Evrope in obeležitev vstopa Slovenije v EU zaslužijo proslavljanje. Le pri pojasnjevanju zakaj se mu je odvzelo proslavljanje zmage nad fašizmom in nacizmom jim nekako ne gre preveč dobro od rok. Kaj je bilo torej narobe takrat s tistim 9. majem leta 1945, ko se je skupaj z ostalimi zasužnjenimi deželami Evrope tudi Slovenija osvobodila in je slovenski narod skupaj s svojimi pogumnimi partizani dočakal dan svobode in zmage nad nacifašizmom?  Če ni bilo nič narobe s tistim daljnim devetim majem in nič narobe z veličastno zmago svobodomiselnih ter pogumnih Slovenk in Slovencev, ki so morali v hudih bojih in z velikimi žrtvami, premagati močno nacifašistično vojaško silo ter ob tem še horde domačih izdajalcev in vojnih dobičkarjev, potem je nekaj hudo narobe danes z vsemi tistimi, ki devetemu maju odvzemajo njegovo zgodovinsko izvirnost in veličasten pomen.

Praznovanje Dneva Evrope in vstopa Slovenije v to naddržavno druščino bi seveda lahko bila prav lepa stvar in vredna proslavljanja, če bi si današnja Evropa to tudi v resnici zaslužila. Da ji bomo državljanke in državljani Slovenije lahko poklonili to čast in jo s prazničnimi občutki tudi proslavljali, pa si bo šele morala zaslužiti. Potem nam v trenutkih, ko nam gre slabo ne bo smela groziti s prisilno upravo v obliki zlovešče Trojke in odvzemom državljanske sposobnosti upravljanja z lastno državo, nam ne vsiljevati politike in ideologije ali celo konkretnih domačih politikov pri katerih je mogoče zaznati neprijetne vonjave nekoč že premaganega zla. Zahtevati od nas, da se odrečemo svoji zgodovini, svojim dedkom in očetom ter njihovim žrtvam in trpljenju. Prenehajo naj nas neprestano pozivati, da se pokesamo za nekaj česa nismo ne zakrivili in nikoli storili ter se uklonimo novim razlagam zgodovine, svetovnega reda in naše preteklosti in obsojamo tisto na kar smo kot narod v resnici lahko le ponosni.

Evropa in naš vstop vanjo si bosta prazničen odnos zaslužila, ko bomo državljanke in državljani Slovenije v tej druščini živeli materialno boljše življenje. Ko bodo naši otroci in vnuki imeli v tej Evropi bodočnost, ko bodo ljudje v Sloveniji na politiko in ideologijo za kratek čas pomislili le v času volitev in ves preostali svoj čas porabili za delo, ki ga bodo imeli vsi, ki so za delo sposobni in delati želijo, za  izobraževanje, šport in  kulturo ter ustvarjanje materialnih in kulturnih temeljev za lepše življenje svojih otrok in vnukov. In, ko bo nastopil čas, da se bodo politiki bali svojih državljank in državljanov ter ne kot je danes, ko se ljudje bojijo svojih in EU politikov ter njihovih dejanj in namer. Takrat pa bomo državljanke in državljani z velikim veseljem in ponosom izobešali zastave ob Dnevu Evrope in vstopa Slovenije vanjo, masovno obiskovali in tudi sami organizirali proslave ter druge kulturne dogodke v čast temu prazniku in bo Dan zmage nad fašizmom in nacizmom postal le še del veličastnega zgodovinskega spomina.

Tudi to je Slovenija danes!

Politična hči Alenka Bratušek, ki jo je njen politični oče Zoran Jankovič spravil preko praga v hišo slovenske izvršne oblasti, je na kongresu stranke PS želela svojega političnega očeta Zorana Jankoviča spraviti preko strankinega praga v politični poraz in pozabo. Ni ji uspelo in tako sedaj po volitvah v pozabo odhaja kar sama ali kar je še najbolj verjetno, oba akterja te zgodbe. O vsem te dni oba veliko govorita, le o lačnih otrocih v slovenskih osnovnih šolah in doma, pa nič. Alenka sedaj nekaj naklada o novi politični stranki, ki naj bi jo ustanovila in jo popeljala na volitve. Kako le, draga Alenka, ko pa mediji poročajo, da  ti je seganje v roke preprostemu ljudstvu odvratno?  Brez tega pa v predvolilni kampanji ne bo šlo in neprestano bo potrebno stiskati roke in se priliznjeno smehljati prav tistim , ki naj bi jih tako zelo prezirala.

Pravnomočno obsojeni prvak stranke SDS Janez Janša je redni gost v vseh slovenskih medijih in naklada o komunajzarskih zarotah ter sanja o novih revolucijah in novih republikah v deželi na sončni strani Alp, s katerimi bi pometel z vsemi ki mu niso všeč in uvedel red in disciplino po svojem okusu in svojih političnih ter ideoloških potrebah. O vsem veliko govori in seje razdor med ljudi, le o lačnih otrocih in osiromašenemu in oropanemu ljudstvu ne pove prav nobene. Pa toliko več o nepravičnem slovenskem sodstvu, ki ga je obsodilo na zaporno kazen in sedaj išče načine ter poti kako bi se zaporu izognil. Za ta cilj je očitno pripravljen zlorabiti tudi narodovo ideološko razklanost in ljudi pognati celo v kakšna hudo nerazumna ter zelo tvegana dejanja, ki bi jih kot narod potem še vrsto desetletij zelo obžalovali.

Slovenske politične elite in strankarske vrhuške prav ta čas razmišljajo le o volitvah za sanjsko službo svojih izbrancev v EU parlamentu in o nekem popolnoma brezveznem referendumu na katerem ne bi ljudje odločali pravzaprav o ničemer pomembnem. Potem nam je Alenkina zaletavost in okuženost z virusom oblasti, na glavo nakopala še državnozborske volitve, za katere prav ta čas še nihče točno ne ve kdaj naj bi se nam zgodile, ker predsednik države Borut Pahor sestankuje s cvetom slovenske pravne znanosti in išče najbolj primeren datum. Na koncu pa nas želijo še enkrat spraviti to jesen na volišča, ko naj bi volili župane in občinske svete. Prav nobenega dvoma tako več ni, da se je nekaterim v tej slovenski deželi res že do konca zmešalo in da v navalu svoje oblastne narcisoidnosti in samopašnosti ne vedo več kaj delajo s to nesrečno državo in v njej živečimi ter vedno bolj nesrečnimi ljudmi. Vsi o vsem veliko govorijo in dnevno meljejo svoje politično ideološke intelektualne mineštre začinjene z neokusnimi propagandnimi ocvirki, le o vedno bolj revnih in lačnih državljankah in državljanih ter njihovih otrocih prav nihče med njimi ne črhne nobene.

Ljudje pa ves ta politično ideološki cirkus stoično prenašajo, na kupe zlagajo svoje neplačane položnice, hodijo v službe delat za mizerna plačila ali čakajo konec meseca, da dobijo tiste skromne pokojnine in "socialne transfere" ter si razbijajo glavo kako bo družina sita preživela vsak dan sproti   ter mesec in na koncu se bodo verjetno potem celo uklonili volji ter zahtevi politično ideoloških tepcev in se odpravili na volišča. Zakaj pa se ne bi končno že enkrat kolektivno odločili in vsem tem manipulatorjem, izkoriščevalcem in politično ideološkim krvosesom ter njihovim prisklednikom jasno ter glasno povedali, da pa se vsega tega več ne gremo in vse njihove preštevilne ter stalno ponavljajoče volitve in referendume enostavno ignorirali in ostali lepo doma? Mar res še ni dozorel čas, da kolektivno prenehamo biti velika čreda ovac, ki se nas venomer poneumlja ter nekam pošilja in se iz nas že prav očitno norčujejo ter se nas kot trop velikih bedakov venomer v nekaj usmerja, da moramo po njihovi volji, za njihovo dobro in njihove koristi stalno nekaj početi? Povejmo jim že končno enkrat, da pa štirih nedelj za njih ne damo. Največ dve in še to ne ravno z velikim veseljem.

Vsaj v nečem pa imajo vsi ti naši politični, ideološki, mnenjski in vsi drugi voditelji pa le prav, ko nam v glave zabijajo, da moramo biti aktivni državljani. Pa jim končno že enkrat uslišimo to njihovo veliko željo in postanimo aktivni tako, da bomo tokrat na vseh njihovih volitvah in referendumih aktivno neaktivni. Še najmanj kar lahko prav ta čas in v tem letu storimo zase in za naše otroke in vnuke je, da jim  s svojo kolektivno in masovno odsotnostjo na voliščih, na miroljuben in nenasilen način sporočimo, da jih imamo prav vseh že krepko preko glave ter na ta način ne podarimo legalnosti in legitimnosti njihovim volitvam in referendumom. Res je, da bodo rezultate volitev in referenduma potem razglašali za legalne in slavili svoje zmage, ki pa bodo v resnici veliki porazi ter velika politična in moralna sramota, ki je pred domačo in evropsko javnostjo ne bodo mogli prikriti. Verjemite, da se takšnega našega kolektivnega upora ljudi vsi še najbolj bojijo, čeprav za nič na svetu tega ne bodo priznali. Vsaj tako dolgo ne, dokler tega enkrat ne doživijo.

Slovenski evroposlanci dobro plačani lenuhi?

Članek sem povzel v celoti in ga objavljam brez kakšnega svojega dodanega komentarja. Kaj si o slovenskih evro poslancih mislim in kako njihovo delo ocenjujem sem zapisal že v nekaterih svojih preteklih zapisi na teh straneh. 

Razen dveh dam ( Kukovičeva in  Cizljeva, obe iz stranke SDS ) iz sedanje sestave, se vsi ostali ponovno potegujejo za sanjsko službo v Bruslju, kot to politično funkcijo humorno poimenuje ekipa civilne iniciative, ki se na volitve podaja s kandidati, ki jih je izmed prijavljenimi določila kar z žrebom.

Uredništvo Pomurec | 07.05.2014

Slovenski zastopniki v Evropskem parlamentu so podpovprečno aktivni. Poslanci v Evropskem parlamentu, ki prihajajo iz starih držav članic (EU-15), so aktivnejši, imajo več poročevalcev, njihov vpliv na zakonodajo EU pa je večji kot vpliv evropskih poslancev iz novih 13 članic. Slovenija je imela v mandatu 2009-2014 v Evropskem parlamentu osem poslancev. Po številu predloženih osnutkov poročil so naši poslanci, ki so povprečno predložili dva osnutka na poslanca, na 21. mestu od 28 držav članic. Največ jih je med našimi zastopniki pripravila Tanja Fajon (SD), ki je predložila pet osnutkov poročil. Kot poročajo v Financah, majhnost države ne bi smela imeti vpliva na to, kako dejavni so njeni predstavniki, kar kaže primer Malte, saj so njeni poslanci po osnutkih poročil na tretjem mestu. Srednje aktivni so naši evroposlanci v prizadevanjih za  spremembo besedil poročil. Z vloženimi dopolnili so slovenski poslanci na 17. mestu (65 amandmiranih poročil na poslanca), manj pa so bili aktivni s postavljanjem poslanskih vprašanj. V povprečju so jih postavili 34, so pa pri vprašanjih najbolj prednajčili poslanci držav, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Tako so predstavniki Portugalske, Grčije in Irske zastavili več kot 250 vprašanj na poslanca. Glasovanj so se slovenski evroposlanci udeležili povprečno. Z 84-odstotno udeležbo se uvrščajo nekje v sredino, največkrat pa je med našimi poslanci glasovala Zofija Mazej Kukovič iz SDS-a, ki je zabeležila 97-odstotno udeležbo.

Odessa - kraj hudega zločina!

V imenu in za koristi zahodne civilizacije in nove demokracije ter vsiljene ekonomske in vojaške razdelitve sveta, so pa odslej očitno res dovoljena že vsa sredstva.

Prav nič se EU in ZDA ne obotavljata, ko gre za dosego njunih ekonomskih in vojaško strateških ciljev. Afganistan, Gaza, Pakistan, Irak in Libija ter sedaj Ukrajina so dežele v katerih je dovoljeno neusmiljeno in nekaznovano pobijati neoborožene civiliste, ženske in otroke, rušiti in požigati dežele ter ropati njihova naravna in druga bogastva. Zgodovina nas opozarja, da je množičnim nasilnim smrtim nedolžnih žrtev, potem vedno sledila tudi pravična smrt zločinskim rabljem in njihovim pomagačem.

Vsaj EU bi morala potegniti kak koristen nauk iz nedavno končanih balkanskih krvavih vojn, ki sta jih  prav tako zakuhala ista partnerja za dosego povsem istih ciljev. Zahodna Ukrajina kot nekoč Srbija in Vzhodna Ukrajina kot Kosovo - torej sme in mora tokrat Rusija postati vzhodni NATO in ukrepati ?!

Ko boste 25. maja odhajali na volišča, se zavedajte, da s svojim glasom tej in takšni EU podarjate legalnost in legitimnost tudi za ta zločin v Odessi - in vse druge zločine v Ukrajini -, v katerem so bili  na grozovit način pobiti neoboroženi civilisti, ki, po poročanju medijev, naj sploh ne bi bili ruske nacionalnosti, temveč ukrajinske. Zločinci so tako pobili kar lastne brate po krvi. Država, režim in oblast, ki sta nastala na preliti krvi in množičnih smrtih svojih ljudi, je lahko le zločinska in nikakor ne demokratična in temelječa na sodobnih civilizacijskih pridobitvah časa, ki ga živimo. Enako velja za vse tiste, ki od zunaj vzpodbujajo in usmerjajo to morijo, da bi si tako pridobili določene ekonomske, vojaško strateške in druge koristi. Zločin je vedno le zločin, ne glede ali je storjen v imenu Boga ali v imenu Kapitala in tisti, ki ga stori ali vzpodbudi je zločinec. 

Se že sliši glasno renčanje zelo jeznega medveda!

Le malo časa je bilo potrebno, da se se je huda medijsko propagandna ter diplomatska vojna spremenila v v krvavo klanje v ukrajinski državljanski vojni. Kakor v celotnem arabskem svetu in mnogih drugih delih sveta, je imperialistični svet tako imenovane zahodne demokracije tudi v Ukrajini uporabil preizkušeno doktrino in že videne ukrepe destabilizacije neke države oziroma regije.

Težava militantnih zahodnjakov v primeru Ukrajine je, da doslej tako blizu brloga ruskega medveda še niso kolovratili in in ogrožali njegovega interesnega prostora. Ne bom vas v tem zapisu utrujal s kakšnimi svojimi političnimi, ekonomsko propagandnimi in drugimi strateškimi ali vojaškimi analizami ter napovedmi končnega izhoda te nevarne avanture EU in ZDA. Niti sanja se mi ne kako se bo zgodba, ki jo danes še imenujemo ukrajinska kriza, končala in kako jo bomo v tem novem pohodu mračnih zahodnih apokaliptičnih jezdecev odnesli Slovenci. Vojni vihar že glasno in grozeče trka na vrata Evrope in mi smo sestavni del tega prostora. Kakor v ostalih primerih se slovenska politika tudi tokrat ni vedela ali smela prav obrniti in računi za to nam bodo v vsakem primeru izstavljeni. Ni prvič, da slovenska politika ravna v nasprotju s prepričanjem dobršnega dela slovenske javnosti in v prav vseh dosedanjih primerih se je izkazalo, da ima velik del slovenske javnosti več pameti v petah kot njegova politika v glavi.

Ukrajina vsak dan bolj krvavi in Slovenci smo, ne po svoji svobodni volji, na strani tistih, ki to krvavenje ter umiranje ljudi vzpodbujamo in tako prav po nepotrebnem izzivamo velikega ruskega medveda. Če bomo skupaj z našimi zahodnimi vojaškimi prijatelji in zavezniki do konca razjarili  vedno bolj nervoznega ruskega medveda, da bo ves besen in v občutku svoje ogroženosti, res ponorel in s svojimi grozečimi šapami neusmiljeno udaril po vsiljivcih, bomo njegove kremplje občutili tudi mi. Ne delajmo si prav nikakršnih lažnih utvar, da jo bomo tudi v tem primeru odnesli le s kakšnimi lahko zaceljivimi praskami v obliki ekonomskih posledic ali kakih mini vojaških in humanitarnih misij kot v primerih Afganistana, Iraka ali Libije. Če bo razjarjen ruski medved prihrumel iz svojega brloga, bomo kot stranski in nepomembni soudeleženci teh dogajanj na strani vzpodbujevalcev vojnega ropotanja pred njegovim brlogom, tudi sami deležni zelo bolečih posledic njegovih krempljev.

V Sloveniji smo prav zadnje dni deležni očitnih medijskih propagandnih priprav javnosti na dogodke, ki bi lahko sledili in hudo porušili že tako zelo nestabilne politične, ideološke, gospodarske in socialne razmere v državi. Tako je recimo sinoči na nacionalni TV v osrednjem dnevniku poročevalka Švegljeva iz Ukrajine slovenski javnosti sporočala, da je na strani proruskih upornikov zaslediti veliko ljudi s kriminalno preteklostjo in da referendum o osamosvojitvi nekaterih pokrajin ukrajinskega vzhoda nikakor ne more biti demokratičen, ker so separatisti oblast prevzeli nasilno z oboroženim pučem. Skoraj nisem mogel verjeti, da prav slišim to kar mi simpatična poročevalka nacionalne TV sporoča in sem se pri tem spraševal ali ženska ne ve kaj govori ali pa me ima za popolnega tepca oziroma so ji takšen propagandni način poročanja ukazali? Na kakšen način pa so potem v Kijevu prevzeli oblast današnji ukrajinski oblastniki, če ne prav s krvavim pučem in kako je potem sploh lahko karkoli od tega kar ta oblast počne demokratično, legalno in legitimno? Počutil sem se kot takrat pred več kot dvema desetletjema, ko je jugoslovanska armada izvedla svoje vojaške aktivnosti v Sloveniji in sem zvečer poslušal poročanje o teh dogodkih na TV Beograd. V tistem času takratna Miloševičeva TV ni vedela prav nič objektivnega povedati o slovenskih upornikih in po njihovem ni bilo prav nič kar se je v Sloveniji dogajalo demokratično, ustavno, legalno in legitimno.

Vsaj Slovenci bi se morali zavedati, da to kar smo takrat upravičeno zahtevali zase, moramo danes priznati tudi drugim. Kijev danes počne natanko tako in še veliko huje, kot je nekoč z nami želel početi Miloševičev Beograd. Slovenci smo jo takrat relativno dobro odnesli in sreča je bila na naši strani. Če že nimamo nobenega vpliva na to, da se morija državljanske vojne v Ukrajini ne razplamti ter ne uide nadzoru ali se celo sprevrže v kaj še veliko hujšega in ne moremo kako drugače pomagati prebivalcem vzhodnega dela Ukrajine, potem se vsaj vzdržimo sodelovanja v propagandni vojni, v vzpodbujanju nestrpnosti in vojnega hujskaštva ter se v zavedanju svoje politične, ekonomske in vojaške nepomembnosti, raje držimo postrani in ohranimo svojo neodvisnost. Ozrimo se malo po naši zahodni najbližnji soseščini in videli ter spoznali bomo, da se to kar je prav v tem času nujno za dobrobit države Slovenije in v njej živečih ljudi tudi da z malo modrosti doseči. Kakor je videti in slišati, naši severni sosedi zaradi takšne svoje politike in odnosa do dogajanj v Ukrajini, že žanjejo prve sadove zrasle na naši  politični oportunističnosti in nesposobnosti.

1. maj - praznik, ki ga vsi zanikajo in vsi slavijo

Minil je večer prižiganja kresov in nagovorov ljudi zbranih na proslavitvi praznika dela 1. maja - praznika, katerega pomen vsi zanikajo in vendar ga vsi slavijo. Minil je torej večer, ko so o zatiranih in vedno bolj brezpravnih ter v revščino pahnjenih delavcih, mladih, upokojencih ter brezposelnih govorili in se za njihove pravice zavzemali tisti, ki so za njihove nesreče tudi najbolj odgovorni.

Izkoristili so torej predstavniki državnih in lokalnih oblasti in političnih ter kapitalskih elit svojo enkratno priložnost nagovoriti svoje kapitalistične tlačane in sužnje, da jim še enkrat povedo kako slabo jim gre in da tudi na kaj boljšega v doglednem času naj ne računajo. Kakor, da vsi ti, ki imajo doma polne kupe neplačanih položnic, prazne hladilnike in še bolj prazne denarnice, vsega tega ne bi vedeli in so na kresovanje prišli le za to, da jim krivci za njihovo nesrečo to povedo. Veliko bolj moralno in etično bi bilo, da bi te prvomajske kresove zakurili kar kapitalistični tlačani in sužnji sami in se o svoji nesreči pogovarjali med sabo. Morebiti bi se celo uspeli kaj pametnega dogovoriti kako v prihodnje kolektivno in predvsem složno ter enotno ravnati, da bi vsaj njihovi otroci in vnuki lahko živeli mirno ter človeka vredno življenje, če že njim to ne more biti dano.

Iskrene čestitke ob prazniku delavstva in kapitalističnih revežev. Proslavite ga z dano zavezo, da pa boste tokrat zares nekaj kolektivno storili in začeli spreminjati ta zatiralski in izkoriščevalski svet. Rojeni ste za svobodo in mirno ter normalno življenje in ne za izkoriščanje ter kapitalistično tlako in zatiranje.