Kdo torej vlada v državi Sloveniji, kdo sprejema ključne odločitve o našem današnjem in jutrišnjem življenju in usodi države? Kot vse kaže vsi drugi le slovenske državljanke in državljani ter od njih izvoljeni državni organi še najmanj. Res smo krepko zavozili. Ne funkcionirata nam izvršna in zakonodajna veja oblasti, ki ukaze dobivata iz Bruslja in še katerega svetovnega političnega, gospodarskega, finančnega, vojaškega centra moči. In prav te dni smo spoznali tudi, čeprav smo državljanke in državljani to že zelo dolgo vedeli, da nam ne funkcionira tudi sodna veja oblasti. In ob tem spoznanju smo dvignili strašen halo ter z ognem in mečem planili po ( po sodni veji oblasti ) tožilstvih in sodiščih, kakor da bi od te nesrečne Hilde bila odvisna usoda naše države. Slovenija bo obstajala in slabo ali dobro živela ne glede ali bo ta Hilda v zaporu ali pa bi se sončila kje na Karibih.
Nobenega "haloja" pa ne dvigamo, ko nam izvršna in zakonodajna veja oblasti prav vulgarno in v duhu pravega diktatorja s spreminjanjem ustave odvzemata in omejujeta naše državljanske pravice in se prav ponižujoče ter sramotno uklanjata diktatom Bruslja, Berlina in še kakšnega centra moči. Kakor trop neumnih ovac, ki jih ženejo v klavnico, nas sedaj vse državljanke in državljane Slovenije na podoben način ženejo v še večjo bedo, brezposelnost, brezperspektivnost in splošno narodovo siromaštvo. Ovce bi na svoji nesrečni poti v klavnico vsaj glasbo blejale, mi pa le sklanjamo glave, povešamo oči in ponižno upogibamo hrbte ter pristajamo, da iz nas delajo kapitalistične tlačane in sužnje.
Ne funkcionira nam zdravstveni sektor, kot vse kaže želijo nekateri sesuti še izobraževalni ter znanstveno raziskovalni sektor, ne funkcionira nam sistem lokalne samouprave s svojimi 212 občinami, od katerih jih je le zelo mali del ( manj kot 50 ) sposoben sam preživeti, ne funkcionira nam sektor gospodarstva ali realni sektor kot se temu modro reče.
Edino kar v tej državi še funkcionira so humanitarne organizacije od Rdečega križa do Karitasa ter funkcionira dobrosrčnosti mali ljudi, ki že sami skoraj ničesar več nimajo pa vendar darujejo za vse tiste za katere so prepričani, da jih življenje tepe huje kot njih same. Sedaj se pa nam vedno bolj kaže, da je vsa ta razmahnjena humanitarnost organizacij in ogromne množice posameznikov, le ena sam velika potuha, ki še najbolj koristi slovenskim oblastnim organom in institucijam, elitam slovenskih političnih strank, grabežljivim gospodarskim in finančnim elitam, tudi dvoličnim sindikatom, našim gospodarskim finančnim in političnim gospodarjem v Bruslju ter vsem drugim, ki živijo na račun prisilnega odrekanja in izkoriščanja ljudskih množic.
Zakaj sploh potrebujemo svojo državo, če z njo ne vemo ali nočemo upravljati, je razvijati in v njej zagotavljati znosnega ter človeka vrednega življenja našim staršem, sebi in našim otrokom ter vnukom. Države, ki bi le ščitila lastnino ter življenje in nudila varnost pretežno članom privilegiranih elit in kast, pa večinski del prebivalstva res ne potrebuje in je niti ni dolžan vzdrževati, ohranjati ali braniti ter ne spoštovati njenih simbolov.
Vedno bolj resno se pri vedno večjem številu ljudi postavlja vprašanje zakaj sploh še odhajati na volitve, ko pa nam vladajo ljudje prebivajoči tam nekje v oddaljenem Bruslju, Berlinu in ki ne živijo med nami, ne govorijo našega jezika, ne čutijo našega kulturnega izročila, jih nikoli nismo izvolili ali kakor koli drugače za upravljanje z nami in našimi usodami pooblastili. Tisti, ki pa jih doma v državi tudi izvolimo, pa ne služijo nam in naši državi, temveč tujcem, njihovim koristim in njihovim političnim ter drugim interesom. Od časov Ivana Cankarja pa do danes se Slovenske in Slovenci nismo prav nič spremenili in vse to kar je naš največji pisatelj napisal o nas in našem nacionalnem karakterju takrat, bi zagotovo enako napisal tudi danes, če bi se vrnil ter zaživel med nami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar