Vsak dan zahajamo v razne trgovske
lokale po različno blago in potrebščine, ki jih pač potrebujemo
za vsakdanje življenje. Običajno nas že pred vrati trgovskih
lokalov pričakajo table ali plakati z raznimi vabljivimi napisi in
sporočili s katerimi nas trgovci obveščajo ter prepričujejo,
kakšne vse ugodnosti nam nudijo.
Znižanje za 20,30, 50 in več odstotkov, sezonska znižanja, tedenske in mesečne akcije za določene trgovske artikle, za enak denar dobite 20 ali 30 odstotkov več, kupiš dva in dobiš tri ali kupiš štiri in dobiš pat in podobno. Iznajdljivost trgovcev je brezmejna in naša naivnost seveda tudi.
Ker trgovci seveda niti približno niso kakšne dobrodelne organizacije in kakšni izpričani dobrotniki, ki bi jim šlo za moje dobro ter bi jih skrbele moje koristi, sem se vedno spraševal po ozadjih teh trgovsko marketinških prijemov. Malo bolj pozorno sem si ogledal predvsem dva zelo pogosta ter preprosta trgovska prijema in sicer:
1. primer: trgovec A mi za določeno trgovsko blago, ki se prodaja na kilograme, ponuja popust na
običajno ceno v višini 30%
2. primer: trgovec B mi v drugem lokalu za isto trgovsko blago ponuja ugodnost, da mi za enak
denar (100% ceno), odmeri 30% večjo količino tega blaga
Oba trgovca mi torej ponujata kar simpatično ter vabljivo ponudbo, ki že na prvi pogled zamika potrošnika. Sedaj je le vprašanje za katerega trgovca naj se odločim. Za tistega (A), ki mi pri kupljeni količini daje popust v višini 30% na običajno ceno ali za tistega (B), ki mi za ob enoti kupljenega blaga in plačilu 100% cene, doda še dodatnih 30% količine blaga. Kako bi se vi odločili?
Vzel sem torej kalkulator in se malo poigral z računanjem in seveda zaradi lažjega razumevanja zgodbo za poskusni izračun tudi precej poenostavil. Oglejmo si kako se mi je moje računsko igračkanje izšlo in kaj je pokazalo.
1. primer trgovca A: ponuja mi blago, katerega cena za 1 kilogram ali 100 dag ( dekagram ) je 100 evrov. Na to mi daje popust 30%. Torej bom za 1 kg tega blaga plačal 70 evrov ali za 1 dag tega blaga sem trgovcu plačal 0,70 evra.
2. primer trgovca B: ta mi ponuja enako blago, katerega cena za 1 kg ali 100 dag je prav tako 100 evrov in mi ne daje popusta na osnovno ceno, temveč mi odmeri za 30% več blaga. Sem pri tem trgovcu B kot potrošnik na boljšem ali bi bilo bolje, da bi se ustavil pri trgovcu A in tam opravil nakup? Brez mojega prijatelja in pomočnika kalkulatorja tudi v tem primeru ne gre. Poglejmo kaj mi je povedal. Kupil sem torej 1 kg ali 100 dag tega blaga in plačal 100 evrov in trgovec mi je "brezplačno?" dodal še 0,30 kg ali 30 dag. Za 100 evrov sem torej dobil 130 dag tega blaga in sem za 1 dag v tem primeru plačal 0.77 evra.
In kakšen bi lahko bil nauk te zgodbe? Poenostavljeno rečeno bi lahko bil ta, da kupimo blago z odbitnim popustom in ne sprejmimo ponudbe nagrade v dodani količini. Pri nakupih malih količin blaga pod temi "ugodnimi" pogoji je verjetno razlika v ceni res zanemarljiva. Pri večjih nakupih pa bi se nam v denarnici že poznalo. Na to bodite še posebej pozorni tisti, ki veliko kupujete po tržnicah kjer je ponudba z nagrado kupcu s "podarjeno" dodatno količino blaga še najpogostejša.
Znižanje za 20,30, 50 in več odstotkov, sezonska znižanja, tedenske in mesečne akcije za določene trgovske artikle, za enak denar dobite 20 ali 30 odstotkov več, kupiš dva in dobiš tri ali kupiš štiri in dobiš pat in podobno. Iznajdljivost trgovcev je brezmejna in naša naivnost seveda tudi.
Ker trgovci seveda niti približno niso kakšne dobrodelne organizacije in kakšni izpričani dobrotniki, ki bi jim šlo za moje dobro ter bi jih skrbele moje koristi, sem se vedno spraševal po ozadjih teh trgovsko marketinških prijemov. Malo bolj pozorno sem si ogledal predvsem dva zelo pogosta ter preprosta trgovska prijema in sicer:
1. primer: trgovec A mi za določeno trgovsko blago, ki se prodaja na kilograme, ponuja popust na
običajno ceno v višini 30%
2. primer: trgovec B mi v drugem lokalu za isto trgovsko blago ponuja ugodnost, da mi za enak
denar (100% ceno), odmeri 30% večjo količino tega blaga
Oba trgovca mi torej ponujata kar simpatično ter vabljivo ponudbo, ki že na prvi pogled zamika potrošnika. Sedaj je le vprašanje za katerega trgovca naj se odločim. Za tistega (A), ki mi pri kupljeni količini daje popust v višini 30% na običajno ceno ali za tistega (B), ki mi za ob enoti kupljenega blaga in plačilu 100% cene, doda še dodatnih 30% količine blaga. Kako bi se vi odločili?
Vzel sem torej kalkulator in se malo poigral z računanjem in seveda zaradi lažjega razumevanja zgodbo za poskusni izračun tudi precej poenostavil. Oglejmo si kako se mi je moje računsko igračkanje izšlo in kaj je pokazalo.
1. primer trgovca A: ponuja mi blago, katerega cena za 1 kilogram ali 100 dag ( dekagram ) je 100 evrov. Na to mi daje popust 30%. Torej bom za 1 kg tega blaga plačal 70 evrov ali za 1 dag tega blaga sem trgovcu plačal 0,70 evra.
2. primer trgovca B: ta mi ponuja enako blago, katerega cena za 1 kg ali 100 dag je prav tako 100 evrov in mi ne daje popusta na osnovno ceno, temveč mi odmeri za 30% več blaga. Sem pri tem trgovcu B kot potrošnik na boljšem ali bi bilo bolje, da bi se ustavil pri trgovcu A in tam opravil nakup? Brez mojega prijatelja in pomočnika kalkulatorja tudi v tem primeru ne gre. Poglejmo kaj mi je povedal. Kupil sem torej 1 kg ali 100 dag tega blaga in plačal 100 evrov in trgovec mi je "brezplačno?" dodal še 0,30 kg ali 30 dag. Za 100 evrov sem torej dobil 130 dag tega blaga in sem za 1 dag v tem primeru plačal 0.77 evra.
In kakšen bi lahko bil nauk te zgodbe? Poenostavljeno rečeno bi lahko bil ta, da kupimo blago z odbitnim popustom in ne sprejmimo ponudbe nagrade v dodani količini. Pri nakupih malih količin blaga pod temi "ugodnimi" pogoji je verjetno razlika v ceni res zanemarljiva. Pri večjih nakupih pa bi se nam v denarnici že poznalo. Na to bodite še posebej pozorni tisti, ki veliko kupujete po tržnicah kjer je ponudba z nagrado kupcu s "podarjeno" dodatno količino blaga še najpogostejša.
Ni komentarjev:
Objavite komentar