Še vedno velja, da ima vsaka palica dva konca!

Vir: VEČER, 02.05.2013

"Mednarodni finančni kapital ima najraje levičarske vlade, ki se drago zadolžujejo" 

Janez Janša se je danes oglasil na socialnem omrežju Twitter, kjer je zapisal, da je cena tokratne zadolžitve bila že pred oceno Moodysa kljub izvedenim reformam višja kot lani. Dodal je, da čas terja odgovore na tri vprašanja:

1. Zakaj je vlada dala obveznice na trg pred glasovanjem o spremembo ustave in odpravo sistemskih tveganj?

2. Bi odprava sistemskega tveganja v obliki referendumskih blokad proračunskih zakonov in prevelikega primanjkljaja pocenila zadolževanje ali pač ne?

3. Ali je bil tak nedvomno škodljiv vrstni red le iskanje izgovora za zavrnitev zlatega fiskalnega pravila za 2015, če bi (bo) zadolžitev uspela?

Po nekaj dneh je že veliko kaj bolj jasno. Čeprav večino ozadij preteklih dogodkov nesrečne prodaje slovenskih obveznic, državljanke in državljani Slovenije še ne poznamo in je vprašanje ali nam jih bodo sploh kdaj razkrili, pa po škodoželjnih odzivih nekaterih desničarskih politikov, njihovih vernikov ter njim naklonjenih medijev, že lahko sklepamo kdo vse bi lahko imel prste vmes. 

V enem svojih prejšnjih zapisov sem se že spraševal ali v Evropi še obstaja država v kateri bi del njene politike tako odkrito in s takšno škodoželnostjo ter navdušenjem pozdravljal vsak neuspeh lastne vlade v prizadevanjih, da reši državo in svojim državljankam in državljanom vsaj malo olajša njihovo že tako zelo težko življenje. Nisem je našel in verjetno je ne pozna tudi nobeden od bralcev tega bloga.

Politik, politična stranka ali politična grupacija, ki deluje po načelu, slabše za državo in v njej živeče ljudi je boljše za nas, ne bi smeli nikoli več dobiti ne priložnosti, ne možnosti in ne pravice kadar koli odločati o usodi države ter javnih državnih zadevah. Sedaj je tudi že veliko bolj jasno zakaj je Janša blokiral sestanek vodij političnih strank, ki ga je pred prazniki želela izvesti  predsednica vlade Alenka Bratušek in ga je morala prestaviti na po praznični čas. Janši naj bi bile aktivnosti povezane s stranko SDS veliko pomembnejše kot pa dogovor o usodi države.

Še tisti redki naivneži, ki so nekaj dni nazaj morebiti še Janši in njegovim izgovorom verjeli, so včeraj in danes že morali  doživeti streznitev ter spregledati. Za Janeza Janšo in trop njegovih najzvestejših strankarskih ter ideoloških privržencev očitno kaj velja le država v kateri je Janša  absolutni vodja in prevladuje doktrina neoliberalne ter hlapčevske državne politike kot ponižne in poslušne dekle mednarodnih kapitalskih, finančnih in političnih elit. Janez Janša je sicer že dolgo poznan kot mojster izsiljevanj in političnih ter ideoloških manipulacij, da pa je pripravljen za svojo in korist svoje stranke SDS, zabarantati celo lastno državo skupaj z v njej živečimi ljudmi pa vse do tega časa le nisem verjel. Sedaj je prepričal tudi mene.

V vsaki normalni državi ter odgovorni narodni skupnosti, ki bi se nahajala v hudih težavah in bi bil usodno ogrožen obstoj države ter celo obstoj naroda, bi se združile vse politične, ekonomske, finančne ter kulturne in vse druge intelektualne moči ne glede na ideološke, politične ter druge razlike, da se težave presežejo, reši ogrožen obstoj države in zavaruje ljudstvo. Le v Sloveniji temu ni tako. Razmere v državi so danes skoraj na las podobne razmeram v Sloveniji v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja in vemo kako nesrečno se je takratna zgodba končala in kakšne krute nauke nam je pustila. Bomo isto zgodovinsko tragično napako res še enkrat ponovili? 

Janša naj ne pozabi nauka starega ljudskega reka, da ima vsaka palica dva enako boleča konca.  Z enim koncem sedaj sam krepko in uživaško tolče po državi in v njej živečih ljudeh. In ta palica se kaj hitro lahko obrne in nič manj boleče lahko v kratkem udari po njem in njegovih zvestih sledilcih. Na dolgo ter varno zaščito zunanjih prijateljev pa se tudi ne kaže preveč zanašati, ker se ti radi hitro odrečejo svojim lokalnim hlapčičem, ko jim več ne koristijo ali pa jih spravijo v zadrego in se hitro prilagodijo novim razmeram v katerih iščejo nove priložnosti za svoje ožje ter širše interese in koristi. Janez, z usodo države in naroda se ne kaže igrati, ker je ljudstvo že na meji strpnosti in hitro lahko od besa in nesreče ponori.