Dežurni varuhi ustavnosti, zakonitosti in demokracije so se poskrili in varujejo le svoje riti!

Nisem se prav veliko obremenjeval s sodnim procesom imenovanim "Patria", ker to že nekaj let počnejo skoraj vsi slovenski mediji, ki jih v ozadju usmerja in vzpodbuja k pisanju raznih "resnic" slovenska politika. Vendar so zadnji dogodki postali tako resni in vznemirjajoči, da enostavno čutim potrebo še sam kot državljan te države  nekaj o tem zapisati.

Razočaran bo vsak, ki pričakuje, da se bom opredeljeval o krivdi ali nedolžnosti akterjev, ki so stranke v tem sodnem procesu. To bo storilo pristojno sodišče. Vsaj moralo bi in to se v vsaki, vsaj malo pravni državi, od njega seveda tudi pričakuje. Ker pa je to sodišče, ki v tej nesrečni zadevi odloča,  vključno s pristojnim državnim tožilstvom, prav zadnje dni pred razglasitvijo sodbe deležno toliko neverjetnih ter grobih medijskih, političnih, čisto strankarskih in celo oblastnih pritiskov ter potem še pritiska ulice, bo vsakršna odločitev sodišča objavljena to sredo, deležna dvomov javnosti  o nepristranskosti, strokovnosti in neodvisnosti sodstva.

V to zgodbo se je popolnoma po nepotrebnem ter ob najmanj primernem času vmešal celo minister za pravosodje aktualne in tudi prejšnje ( Janševe ) vlade Pličanič in je s svojimi javnimi zahtevami po zamenjavi nekaterih ključnih in najbolj odgovornih ljudeh v pravosodju ter tožilstvu, tako izvršil nezaslišan in ustavno sporen, zunanji oblastni pritisk na pravosodje ter konkretno sodišče, ki v sodnem procesu "Patrija" odloča. V hipu so vsi odmislili ustavna, zakonska ter obča civilizacijska načela o neodvisnosti sodišča ter konkretnih sodnikov, ki v zadevi odločajo in so uspeli v celotno zgodbo nasilno vsiliti politični naboj , da so tako lahko sedaj skoraj tik pred koncem in razglasitvijo sodbe, ta sodni proces v javnosti označili kot politični proces. Uporabili so staro, znano ter v preteklosti že preizkušeno matrico kako iz kazenskega narediti politični proces in tako zainteresirati ter vzpodbuditi del zavedene ali ideološko in politično zaplankane javnosti, da se zbere pred sodiščem in izvaja "pritisk javnosti" na odločitev sodnikov.

Vendar je v celotni tej zgodbi ta mala množica zavedenih in zmanipuliranih državljank ter državljanov z nekaj bebavimi transparenti in državnimi zastavami ter neokusnim in neciviliziranim kričanem, mahanjem ter nekulturnim obnašanjem še najmanj pomembna in tudi za slovensko demokracijo ter neodvisnost sodstva najmanj nevarna. So pa se tej množici priključili tudi nekateri poslanci ter vidni funkcionarji in člani stranke SDS in skoraj vsi po vrsti tudi visoki državni uradniki, od katerih jih velika večina že vse svoje življenje živi od državnih jasli. V vsaki normalni pravni, demokratični in urejeni državi bi takšen poskus protiustavnega rušenja avtoritete in neodvisnosti sodišča bil deležen hude obsodbe in reagirale bi prav vse demokratične politične in državne institucije ter sprejeti bi bili potrebni pravni, politični in drugi ukrepi, da se pravosodni sistem zavaruje in zaščiti pred zunanjimi političnimi ter drugimi nedovoljenimi vplivi.

Še najbolj pa me preseneča molk ter nerazumljiva pasivnost največjih slovenskih pravnih avtoritet, ki so še pred kratkim tako radi nastopali v medijih in državljankam ter državljanom na široko razlagali pravne in kazenske vidike grdobij, ki so jih počeli tajkuni, bankirji, kakšni direktorji, občasno kak novinar in mnogi drugi, ki jih je dosegla "roka pravice". In pri tem nikoli niso pozabili povedati še kaj o neodvisnosti tožilstev in sodstva ter nam "na srce položiti", da smo pred zakonom vsi enaki in da zaščitenih ter nedotakljivih v pravni državi ni. Sedaj pa, ko skušajo nekateri kar z ulice z gručo kričečega ljubljanskega lumpen proletariata in pridruženimi nekaj avtobusi SDS članov in njihovih zvestih pristašev, zrušiti avtoriteto in neodvisnost sodišča ter doseči takšno odločitev sodišča za katero bi prav ti na ulici menili, da je pravična in prava, pa vseh teh modrecev ni nikjer. Varno so se poskrili po svojih kabinetih in pisarnah ter predavalnicah fakultet in jim je kar naenkrat eno figo mar za demokracijo v tej državi, za neodvisnost sodstva in tožilstva, za vladavino prava in ustavnost v tej državi ter enakost pred zakonom. Ker če bi se glasili in svoj glas zastavili tako kot bi bilo edino prav, bi v primeru "ugodno-neugodnega " razpleta lahko bile ogrožene potem še njihove riti in njihovi privilegiji ter družben ugled. Pa seveda niso edini, ki sedaj tako ravnajo. Tudi premnogi včerajšnji ali še vedno aktualni revolucionarji VLV, ki so še pred nekaj meseci na veliko mahali z zastavami svobode, demokracije, ločenosti oblasti, ustavnosti in zakonitosti ter pravne in sodne pravičnosti, so, razen zelo redkih pogumnih posameznikov, tokrat tiho in v varnem zavetju molka verjetno iščejo kako svojo novo priložnost.

Vsa zgoraj navedena načela in še premnoga druga, veljajo očitno le takrat, ko gre za kakšnega politično in družbeno statusno nepomembnega Matjaža iz Haloz ali Bele krajine ali pač od kje drugje iz periferije in v takih primerih so se gospe in gospodje pravni strokovnjaki, politiki, kulturniki in drugi intelektualci pripravljeni na široko po medijih razmetavati s svojimi bogatimi znanji, avtoriteto stroke in družbene pozicije ter modrovati,  podučevati in celo strašiti ljudi te uboge in izropane slovenske dežele. Ko pa se v sodnem procesu slučajno znajde posameznik ali skupina pripadnikov katere od vplivnih slovenskih političnih, finančnih ali gospodarskih elit, pa očitno veljajo neka druga načela, ki verjetno dovoljujejo, da se celo sme razrahljati neodvisnost in avtoriteto tožilstva ter sodišča.

Molči v glavnem tudi največji pravičnik v državi ter policijski minister in šef stranke DL Gregor Virant,  prav grozljivo je, da molči celo predsednik države Borut Pahor, ki se zadnje čase ukvarja z vsem drugim le z državo, ki jo vodi, očitno še najmanj in molči tokrat tudi predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, molčijo pa tudi vsi drugi liderji parlamentarnih koalicijskih strank, molči celo predsednica vlade Alenka Bratušek in molčijo premnogi drugi, ki bi se morali oglasiti in svoj vpliv ter ugled prav v tem trenutku zastaviti v bran neodvisnosti sodne veje oblasti v državi Sloveniji. Z dnem padca obeh prvih mož,  tožilstva in sodne veje oblasti, lahko mirno v Slovenji razglasite nastop nove dobe imenovane fašizem na slovenski način.