Počne "najboljši sosed" enako tudi v Sloveniji?

Pred časom smo veliko brali kaj vse počnejo nekateri tuji trgovski delodajalci z delavci in delavkami ( na primer v LIDL-u in še nekaterih ) v Sloveniji. Seveda smo ob tem prebirali tudi kaj slovenski gradbeni delodajalci počnejo s tujimi delavci v Sloveniji in nas te zgodbe seveda niso tako hudo prizadele kot tiste, ko so bili prizadeti naši slovenski sodržavljani in sodržavljanke.

Po tem kar lahko zgoraj prebiramo in kar so morale podpisovati delavke in delavci v Merkatorjevem centru v Sarajevu, seveda uradno ter pravno povsem prostovoljno in brez vsakršne prisile ali grožnje in verjetno še celo z velikim veseljem ter neizmernim razumevanjem (?), lahko sklepamo, da nismo Slovenci nič boljši delodajalci od tistih tujih, ki nam v Sloveniji režejo kožo s hrbtov. Mobing je vedno mobing pa naj se izvaja nad slovenskimi delavkami ali delavci ali nad zaposlenimi kje drugje. In tiran je pač tako tudi vedno tiran, pa naj zatira in muči naše domače ljudi ali ljudi v kaki drugi deželi.

Pri tem se mi zastavlja vprašanje kako pa Merkator to s svojimi zaposlenimi ravna in te zadeve ureja pri nas doma v Sloveniji kjer se mi kot njegovemu kupcu predstavlja kot moj "najboljši sosed"? Ker tudi Slovenci po trgovinah veselo krademo in v tej veščini, po nekaterih znanih podatkih, ki so na razpolago, ne zaostajamo veliko za našimi nekdanjimi sodržavljani z juga in tako tudi mi s svojimi zmikavtskimi sposobnosti zagotovo posegamo v žepe naših trgovk in trgovcev.  Bojim se, da Merkator podobno počne tudi v svojih trgovinah v Sloveniji, če upoštevam prestrašenost in molčečnost trgovk v primerih, če jih slučajno o tem ali podobnem kaj povprašate.

Ker so sindikati trgovcev včasih zelo glasni in odločni, sedaj seveda upravičeno od njih lahko pričakujemo, da se bodo tudi v tem in podobnih primerih oglasili ter kaj povedali in seveda ukrepali. Mogoče bi sindikatom kazalo svetovati, da se posvetijo malo tudi čisto pravnim osnovam za tovrstna obremenjevanja delavk in delavcev in sprožijo kakšne spore pred pristojnimi sodišči. Pri tem pa bi me kot dolgoletnega potrošnika Merkatorja še zelo zanimalo kaj vse delavkam obesijo, da morajo plačati. Je to le v trgovinah za pokradeno blago ali tudi še kaj drugega? Po izjavi ene od prestrašenih trgovk naj bi bil ta nabor direktnih obremenitev delavcev precej širši. Povedala je, da naj bi jih celo obremenili za kruh, ki dnevno ostane in ga ne prodajo. In če jim potem morebiti v svoji kapitalistični iznajdljivosti  obesijo še vso tisto nekvalitetno zelenjavo in sadje, ki ga kupci ne želimo pokupiti, potem jim od skromnih plač ne more ravno kaj veliko ostati.

Neprizadeti pa ne bi smeli ostati tudi lastniki Merkatorja, ki bi jih morala ta poslovna inovativnost njihovih uprav, kako pokriti manjke, za katere pa delavci niso nujno sami krivi, vzpodbuditi in bi tudi sami lahko v skladu s to prakso odločili ter vse člane uprav in vse vodstvene ter vodilne delavce v sistemu po vsakem letnem zaključnem računu na enak način obremeniti za za vse primanjkljaje in izgube v bilancah letnega poslovanja. Tako bi se izognili vsem bodočim rdečim številkam v letnih obračunih poslovanja in še izenačili bi v odgovornosti vseh zaposlenih v sistemu Merkator.