Ko
se cedita med in strup
TV Slovenija 3
23. februar 2016
Ljubljana - MMC RTV SLO
Dobra dva meseca sta minila od izbruha afere z medom. Nezaupanje ljudi ostaja. Prvi osebi kmetijskega in zdravstvenega resorja v državi, ministra Dejana Židana in Milojko Kolar Celarc smo zato prosili, naj podpišeta izjavo, s katero zagotavljata, da so med in izdelki iz medu slovenskih pridelovalcev popolnoma varni za uživanje.
Nista je podpisala, čeprav je minister Židan pretekli mesec celo sam pozival ljudi, naj še naprej jedo med, saj ga zajtrkuje tudi sam, in čeprav je bilo prav njegovo ministrstvo za kmetijstvo naročnik analize, ki je ugotovila, da med z ostanki amitraza ne predstavlja tveganja za zdravje. Iz ministrovega kabineta so sporočili, da "varnost živil zagotavlja sistem nadzora, ne minister". Isti odgovor je prišel tudi iz kabineta ministrice za zdravje, kjer še pojasnjujejo: "Tako v EU kot tudi v Sloveniji je varnost in kakovost živil odgovornost proizvajalca živil................................. .
TV Slovenija 3
23. februar 2016
Ljubljana - MMC RTV SLO
Dobra dva meseca sta minila od izbruha afere z medom. Nezaupanje ljudi ostaja. Prvi osebi kmetijskega in zdravstvenega resorja v državi, ministra Dejana Židana in Milojko Kolar Celarc smo zato prosili, naj podpišeta izjavo, s katero zagotavljata, da so med in izdelki iz medu slovenskih pridelovalcev popolnoma varni za uživanje.
Nista je podpisala, čeprav je minister Židan pretekli mesec celo sam pozival ljudi, naj še naprej jedo med, saj ga zajtrkuje tudi sam, in čeprav je bilo prav njegovo ministrstvo za kmetijstvo naročnik analize, ki je ugotovila, da med z ostanki amitraza ne predstavlja tveganja za zdravje. Iz ministrovega kabineta so sporočili, da "varnost živil zagotavlja sistem nadzora, ne minister". Isti odgovor je prišel tudi iz kabineta ministrice za zdravje, kjer še pojasnjujejo: "Tako v EU kot tudi v Sloveniji je varnost in kakovost živil odgovornost proizvajalca živil................................. .
***
Mnogi
slovenski čebelarji so že verjeli, da je more okrog oporečnosti
medu počasi že konec in da so rezultati referenčnih laboratorijev
dovolj prepričljivi, da ni več dvomov o tem ali je med varen za
uživanje. Pa temu očitno ni tako. Sedaj je ponovno sinoči ob 8.30 uri po čebelarjih in njihovem medu na svojem 3. ( parlamentarnem ) programu udarila nacionalna TV. Nekomu očitno še ni dovolj. Kar
naenkrat laboratorijski izvidi niso pomembni in prav čutiti je
razočaranja nekaterih, ker v medu ni bilo najdenega nič takšnega
kar bi opravičevalo to neizmerno gonjo proti čebelarjem in
njihovemu medu.
Ne, ne bo še
konec. Ker vseh ciljev očetje in avtorji te afere še niso dosegli.
Dobro so izrabili prav vse zimske mesece, ko je običajno prodaja
medu pri čebelarjih najbolj intenzivna in po medu slovenski
potrošniki najbolj povprašujejo. No, vsaj v preteklosti je bilo
tako, ker tokrat se je njihovo povpraševanje skoraj povsem ustavilo
in prestrašeni potrošniki več ne vedo komu verjeti. Mnogi
čebelarji se tolažijo, da med, ki ga ne bodo uspeli tokrat prodati,
bo pač prodan naslednjo zimo in da se bo zgodba počasi umirila in bodo
potrošniki pozabili na vse skupaj ter slovenskim čebelarjem
in njihovemu medu ponovno poklonili zaupanje. Na žalost tokrat ne bo
tako lahko in posledice te zarote proti čebelarjem bodo slovenski
čebelarji še dolgo čutili in verjetno še dolgo ne bo več tako kot je
bilo pred izbruhom te medene afere.
Ni vsega kriv le ta nesrečni Debevec iz Vrhnike in njegovi kemični koktajli, ki jih je nelegalno prodajal čebelarjem. Če ne bi bilo Debevca in njegovih kemičnih čire čarev, pa bi bilo kaj drugega, ker zgodba Debevc je bila le povod, da se plaz proti čebelarjem sproži. Ker pravi motivi so očitno povsem drugi in razloge za izbruh te medene krize je potrebno iskati drugje. Kot je pred dnevi v neki ozki družbi izjavil eden od večjih čebelarjev, ki se sam predstavlja kot eko čebelar in ga nekateri bolje obveščeni čebelarji uvrščajo med soavtorje te nesrečne kemične medene zgodbe, namen ni bil to kar se je potem dogodilo. Stvari naj bi zaradi zaletavega soliranja nekaterih čebelarskih skrajnežev in prenapetežev potem ušle izpod nadzora in ni jih mogel več nihče kontrolirati ali celo zaustaviti. Nekateri so namreč brezglavo izrabili prav vse sorodstvene vezi in razna osebna ter tudi politična poznanstva v medijih ter nekaterih institucijah in uspelo jim je zgodbo pripeljati do samega vrelišča. Med ostalimi cilji so želeli namreč "odrezati glavo" in se maščevati Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu ( NVI ) in si zagotoviti glavno ter odločilno besedo na področju zdravstvenega varstva čebel in uveljaviti svoje doktrine zatiranja varoje, prevzeti nadzor nad izobraževanjem čebelarjev na področju zdravstvenega varstva čebel, ker je v ozadju šlo predvsem tudi za ne mala denarna davkoplačevalska sredstva, ki jih vsako leto za ta namen zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo. Ko so ugotovili, da je sprožitev te medene afere udarila povratno po vseh čebelarjih, pa je bilo že prepozno, da bi se zgodba lahko zaustavila in potrošniška javnost pomirila. Sedaj veliko škodo trpijo tudi tisti čebelarji, ki so na samem začetku verjeli, da jih povzročitev te krize ne bo oplazila in bo zadela le ciljane čebelarske kolege.
Prav tako so ti posamezniki želeli doseči še neke druge cilje za katere se že dolgo zavzemajo. Kateri vse so ti cilji, pa je med ostalim bilo moč razbrati tudi v enem od javnih pisem znanega štajerskega čebelarja s področja Maribora, objavljenem na spletni strani ČZS in tudi iz izjav ter pisanja znanega kraškega čebelarja, katerega ime se je pojavilo med prvimi in na samem začetku te medene afere. Vse to so počeli ob izdatni tihi ter zaplotniški podpori kadrov ene od znanih in pomembnih državnih institucij v sestavi kmetijskega ministrstva. Vse to početje jim je seveda uspevalo tudi zaradi nesposobnosti in nekompetentnosti predsednika ČZS Boštjana Noča, ki po zatrjevanju nekaterih poznavalcev razmer na ČZS, le formalno vodi to čebelarsko organizacijo in v resnici v praksi ČZS vodijo ter z njo upravljajo drugi iz ozadja in si ga ti krogi prav zaradi tega želijo še nadalje obdržati kot predsednika na čelu ČZS.
Ta nesrečna zgodba se očitno lahko konča le na način, da bi se vodstveni vrh ČZS v celoti ter povsem kadrovsko prenovil s povsem novimi ter kompetentnimi in mlajšimi ter neobremenjenimi kadri. Ki bi bili tudi primerno izobraženimi ter imeli ustrezne izkušnje na področju čebelarstva ter vodenja takšne organizacije kot je ČZS. Ker temu seveda še nekaj časa ne bo tako, se bodo težave čebelarjev na terenu le še nadaljevale in zaostrovale. Čebelarji naj se kar pripravijo na nove izzive, ki ne bodo majhni in jim na žalost mnogi ne bodo kos. Nekateri čebelarji že resno razmišljajo o zmanjšanju števila čebeljih družin in mnogi manjši celo o popolni opustitvi čebelarjenja, ker vseh pritiskov niso v stanju vzdržati. Krivcev za to kar se zadnje mesece čebelarjem dogaja naj ne iščejo izven svojih vrst in svoje organizacije ali celo v novinarjih in medijih ali v NVI, temveč jih naj poiščejo kar v svojih vrstah in med najbolj odgovornimi sedanjimi ter bivšimi funkcionarji, ki so na vrhu njihove organizacije ČZS ali zelo blizu njenega samega vrha. V ozadju pa seveda gre le za denar in samo za davkoplačevalski denar, ki ga zagotavlja ter ČZS zalaga kmetijstvo ministrstvo in zaradi tega je odgovornost za razmere v čebelarskem sektorju tudi kmetijskega ministra Dejana Židana ter njegovih državnih uradnikov še toliko večja.
Ni vsega kriv le ta nesrečni Debevec iz Vrhnike in njegovi kemični koktajli, ki jih je nelegalno prodajal čebelarjem. Če ne bi bilo Debevca in njegovih kemičnih čire čarev, pa bi bilo kaj drugega, ker zgodba Debevc je bila le povod, da se plaz proti čebelarjem sproži. Ker pravi motivi so očitno povsem drugi in razloge za izbruh te medene krize je potrebno iskati drugje. Kot je pred dnevi v neki ozki družbi izjavil eden od večjih čebelarjev, ki se sam predstavlja kot eko čebelar in ga nekateri bolje obveščeni čebelarji uvrščajo med soavtorje te nesrečne kemične medene zgodbe, namen ni bil to kar se je potem dogodilo. Stvari naj bi zaradi zaletavega soliranja nekaterih čebelarskih skrajnežev in prenapetežev potem ušle izpod nadzora in ni jih mogel več nihče kontrolirati ali celo zaustaviti. Nekateri so namreč brezglavo izrabili prav vse sorodstvene vezi in razna osebna ter tudi politična poznanstva v medijih ter nekaterih institucijah in uspelo jim je zgodbo pripeljati do samega vrelišča. Med ostalimi cilji so želeli namreč "odrezati glavo" in se maščevati Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu ( NVI ) in si zagotoviti glavno ter odločilno besedo na področju zdravstvenega varstva čebel in uveljaviti svoje doktrine zatiranja varoje, prevzeti nadzor nad izobraževanjem čebelarjev na področju zdravstvenega varstva čebel, ker je v ozadju šlo predvsem tudi za ne mala denarna davkoplačevalska sredstva, ki jih vsako leto za ta namen zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo. Ko so ugotovili, da je sprožitev te medene afere udarila povratno po vseh čebelarjih, pa je bilo že prepozno, da bi se zgodba lahko zaustavila in potrošniška javnost pomirila. Sedaj veliko škodo trpijo tudi tisti čebelarji, ki so na samem začetku verjeli, da jih povzročitev te krize ne bo oplazila in bo zadela le ciljane čebelarske kolege.
Prav tako so ti posamezniki želeli doseči še neke druge cilje za katere se že dolgo zavzemajo. Kateri vse so ti cilji, pa je med ostalim bilo moč razbrati tudi v enem od javnih pisem znanega štajerskega čebelarja s področja Maribora, objavljenem na spletni strani ČZS in tudi iz izjav ter pisanja znanega kraškega čebelarja, katerega ime se je pojavilo med prvimi in na samem začetku te medene afere. Vse to so počeli ob izdatni tihi ter zaplotniški podpori kadrov ene od znanih in pomembnih državnih institucij v sestavi kmetijskega ministrstva. Vse to početje jim je seveda uspevalo tudi zaradi nesposobnosti in nekompetentnosti predsednika ČZS Boštjana Noča, ki po zatrjevanju nekaterih poznavalcev razmer na ČZS, le formalno vodi to čebelarsko organizacijo in v resnici v praksi ČZS vodijo ter z njo upravljajo drugi iz ozadja in si ga ti krogi prav zaradi tega želijo še nadalje obdržati kot predsednika na čelu ČZS.
Ta nesrečna zgodba se očitno lahko konča le na način, da bi se vodstveni vrh ČZS v celoti ter povsem kadrovsko prenovil s povsem novimi ter kompetentnimi in mlajšimi ter neobremenjenimi kadri. Ki bi bili tudi primerno izobraženimi ter imeli ustrezne izkušnje na področju čebelarstva ter vodenja takšne organizacije kot je ČZS. Ker temu seveda še nekaj časa ne bo tako, se bodo težave čebelarjev na terenu le še nadaljevale in zaostrovale. Čebelarji naj se kar pripravijo na nove izzive, ki ne bodo majhni in jim na žalost mnogi ne bodo kos. Nekateri čebelarji že resno razmišljajo o zmanjšanju števila čebeljih družin in mnogi manjši celo o popolni opustitvi čebelarjenja, ker vseh pritiskov niso v stanju vzdržati. Krivcev za to kar se zadnje mesece čebelarjem dogaja naj ne iščejo izven svojih vrst in svoje organizacije ali celo v novinarjih in medijih ali v NVI, temveč jih naj poiščejo kar v svojih vrstah in med najbolj odgovornimi sedanjimi ter bivšimi funkcionarji, ki so na vrhu njihove organizacije ČZS ali zelo blizu njenega samega vrha. V ozadju pa seveda gre le za denar in samo za davkoplačevalski denar, ki ga zagotavlja ter ČZS zalaga kmetijstvo ministrstvo in zaradi tega je odgovornost za razmere v čebelarskem sektorju tudi kmetijskega ministra Dejana Židana ter njegovih državnih uradnikov še toliko večja.
Strinjam se, da gre za denarce, vedno gre za denarce. Slovenci pa naivno verjamejo, da gre za njihovo varno hrano.
OdgovoriIzbrišiMediji krasno držali štango tem denarcem. Slak se še zaveda ne, kako so ga 'kupili'.
Zlorabljeni so novinarji, večina čebelarjev, celo nekatere državne institucije, še najbolj pa kupci medu.
Dogajanje je res ušlo iz rok vsem povzročiteljem, navsezadnje tudi sinočnji novinarki.
lp s
A med z Hoferja pa je boljši?
OdgovoriIzbrišiNa njem piše mešanica medu iz držav, ki so članice EU in držav, ki niso članice EU.
Očitno v tej zgodbi sploh ne gre za oporečnost medu. Med in njegova oporečna vprašljivost sta le žalosten stranski produkt nekih drugih interesov. Ko smo te tri pretekle mesece spremljali vse kar se je dogajalo v medijih, javnih nastopih nekaterih vidnih aktualnih in nekdanjih funkcionarjev ČZS, predstavnikov slovenske stroke in predstavnikov strokovnih ter inšpekcijskih institucij v sestavi kmetijskega ministrstva, smo lahko razločno zaznali kateri interesi vse so bili v igri. Na kratko lahko je mogoče zapisati, da so bili v igri vsi drugi interesi, le interesi potrošnikov čebeljih pridelkov še najmanj, čeprav se je ravno o tem največ govorilo in potrošnike zlorabljalo.
OdgovoriIzbrišiTudi Debevec iz Vrhnike ni bil srčika te zgodbe, ker če bi bil, bi to zgodbo lahko funkcionarji ČZS končali že pred leti. ČZS je v sodnem sporu z Nacionalnim veterinarskim inštitutom ( NVI ) in njihov spor traja že celo desetletje, ker se je ČZS ves ta čas vmešavala v veterinarsko stroko in želela prevzeti dobršen del njihove pristojnosti in nalog. Zaradi tega je ČZS ob pzunanji podpori KIS-a in kmetijskega ministrstva zrušila nacionalni program zatiranja varoje in to prav v času, ko je ta začel dajati prve vzpodbudne rezultate. Takrat je padel tudi projekt sofinanciranja sredstev za zatiranje varoje, ki je zagotavljal dober pregled nad sredstvi, ki jih čebelarji uporabljajo za zatiranje varoje in so celoten projekt vodili ter nadzirali terenski veterinarji NVI. Tako pridobljena denarna sredstva pa naj bi se potem preusmerila KIS-u za neke nikoli prav predstavljene raziskave na področju čebelarstva. S padcem tega enotnega nacionalnega programa zatiranja varoje pa so slovenski čebelarji doživeli kar nekaj let zapored katastrofo masovnega umiranja čebeljih družin zaradi napada varoje. Da bi ohranili svoje čebele in ker na slovenskem trgu ni nihče zagotovil učinkovitih sredstev za zatiranje tega zajedavca, so se pač skušali znajti kakor je kdo vedel in znal. Tudi z uporabo nelegalnih Debevčevih trakov, ki jih je Debevec pridajal javno ter celo oglaševal na svoji spletni strani in izvajal izobraževanja po čebelarskih društvih. Vse to pa so seveda funkcionarji na ČZS s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu prav dobro vedeli. Sedaj pa Urad za varno hrano objavlja imena čebelarjev, ki so te trakove kupovali, ne objavi pa imen čebelarskih društev, ki so tudi nabavljala te trakove za svoje člane. Zakaj ne?
To Afero so sprožili, da bi se maščevali NVI in ga diskreditirali ter si tako pridobili določene strokovne veterinarske koncesije in zanje seveda tudi dodatna davkoplačevalska sredstva od kmetijskega ministrstva. Ceno za te neumen konflikte pa nosijo vsi slovenski čebelarji.
Zanimivo je, da je celo dr. Brvar glede uporabe amititraza spremenil svoje stališke, ko je na zadnjem soočenju strokovnjakov na nacionalni TV pred dnevi povedal, da je med amitrazom proizvedenim za zdravljenje čebel in drugimi amitrazi vendarle določena razlika. Le malo kdo je zaznal to njegovo izjavo in je zaradi tega tudi sedaj nihče ne citira ali povzema. Pa bi jo morali, ker je ta izjava dr. Brvarja zelo pomembna in veliko kaj v tej zgodbi postavlja in predstavlja v povsem drugi luči. In kot sem že zgoraj zapisal, v tej zgodbi gre za denar davkoplačevalcev, ki ga kmetijsko ministrstvo odmerja ČZS za javno svetovalno službo in druge projekte, ki jih ta izvaja in katerih koristnost ter učinkovitost sta zelo vprašljivi.
Krivično je tudi NVI očitati visoko ceno določenih sredstev za zatiranje varoje, naprimer Varidol,ki je za čebelarje glede na količino v steklenički res nesramno drag. Namesto, da kmetijsko ministrstvo baše ČZS z denarjem in financira neke raziskave na KIS-u naj raje vrne nacionalni program zatiranja varoje in čebelarjem ponovno subvencionira sredstva za zatiranje varoje. Dokler se problema varoje ne bomo lotili enotno na nacionalnem nivoju in po v naprej določenem strokovnem načrtu ter nadzoru terenskih veterinarjev NVI in z enotnimi sredstvi, tako dolgo se nam bo vse to še nadalje dogajalo in vsake toliko časa bomo doživljali nove afere.
Torej: kdo bo koga? V tej rundi čebelarje, jasno. Ampak kdo?
OdgovoriIzbrišilp s