Kako nas v Sloveniji zasipajo in zalivajo s FFS strupi!

Pred dnevi je Zavod za statistiko prvič objavil zelo zanimive in pa tudi skrb zbujajoče podatke o uporabi kemije v slovenskem kmetijstvu. Preseneča, da ta objava ni povzročila potrebnega zanimanja in vznemirjenja pri zainteresirani slovenski javnosti in tudi naravovarstveno usmerjeni stroki, ko pa  so že vsaj tri mesece predmet velike medijske pozornosti in hudega strokovnega "nadmudrivanja" neki Debevčevi trakovi prepojeni s kemijskim koktejlom, ki so jih za zatiranje varoje uporabljali nekateri slovenski čebelarji. Kmetijsko ministrstvo in Urad za varno hrano sedaj celo javno na spletni strani objavljata imena in priimke nekaterih čebelarjev za katere uspeta dokazati, da so bili med kupci in uporabniki teh Debevčevih nelegalnih trakov.

Pa si malo bolj natančno oglejmo to objavo Zavoda za statistiko:

Zaradi vremenskih razmer v letu 2014 se je v tem letu povečala prodaja fungicidov. Prodanih je bilo 724,5 tone teh sredstev; od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 514,1 tone ali 71 %. Največ fungicidov je bilo porabljenih v vinogradih (380,9 tone) in v intenzivnih sadovnjakih (88,0 tone). 

Herbicidov je bilo v letu 2014 prodanih 238,5 tone; od tega je bilo v kmetijstvu porabljenih 134,6 tone ali 56 %. Največ herbicidov, 96,4 tone, je bilo porabljenih na površinah s koruzo (za zrnje in za silažo). Na površinah z žiti (brez koruze za zrnje) je bilo porabljenih 17,7 tone herbicidov. Od herbicidov je bilo porabljenega največ S-metolaklora (60,0 tone), sledili so terbutilazin (19,7 tone), glifosat (12,5 tone) in prosulfokarb (11,5 tone).

Insekticidov je bilo prodanih 33,6 tone; v kmetijstvu pa je bilo v tem letu porabljenih 22,4 tone ali 67 % teh sredstev. Največ insekticidov je bilo porabljenih v intenzivnih sadovnjakih (18,1 tone) in vinogradih (3,1 tone). Iz skupine insekticidov je bilo porabljenega daleč največ parafinskega olja (15,6 tone), sledila sta klorpirifos-metil (1,8 tone) in klorpirifos (1,5 tone). Na hektar celotne površine s posamezno kmetijsko kulturo je bilo v povprečju porabljenih največ pesticidov v intenzivnih sadovnjakih (29,1 kg/ha) in v vinogradih (24,4 kg/ha)

Od fungicidov je bilo porabljenega največ žvepla (252,5 tone), sledila sta folpet (59,3 tone) in mankozeb (54,0 tone). Večinoma so bili na teh kmetijskih zemljiščih porabljeni fungicidi, in sicer v intenzivnih sadovnjakih 22,8 kg/ha, v vinogradih pa 23,8 kg/ha.

Na površinah, posejanih s pšenico in piro, je bilo v povprečju porabljenih 0,8 kg pesticidov na hektar, od tega fungicidov 0,4 kg/ha, herbicidov pa 0,3 kg/ha. Na površinah, posejanih s koruzo (za zrnje in silažo), je bilo v povprečju porabljenih 1,4 kg pesticidov na hektar (večinoma so bili to herbicidi). 

Javna skrivnost je, da se nekaj podobnega kot se očita slovenskim čebelarjem, ki so za zdravljenje svojih čebel uporabljali nelegalna sredstva pridobljena na črnem trgu, dogaja tudi v drugih kmetijskih sektorjih. Tudi nekateri kmetje, sadjarji in vinogradniki naj bi za svoje potrebe v tujini nabavljali v Sloveniji neregistrirana kemična sredstva ter semena tretirana s takšnimi kemičnimi preparati, vsega tega pa zavod za statistiko seveda nima zajetega v svojih zgoraj navedenih količinah posameznih kemičnih sredstev in tega tako tudi drugi pristojni državni organi nimajo zavedenega v svojih evidencah. 

Smo pa v Sloveniji že nekaj let zapored priča vsakoletnim pomorom čebel in temu pojavu se skuša posvetiti kar najmanj strokovne in medijske pozornosti, Kakor, da bi želel nekdo vse to zamolčati in pred javnostjo prikriti. Le še nekaterim medijem gre zahvala, da prizadeti čebelarji, ki jim nevestni uporabniki teh kemijskih sredstev morijo čebele, lahko javnosti sporočijo svoje težave. Pristojne inšpekcijske službe kot po pravilu že nekaj let niti v enem samem primeru masovnih pomorov čebel ne uspevajo najti in sankcionirati povzročiteljev teh pomorov čebel. Prizadeti čebelarji tako pravijo, da svoje delo ob prijavi pojava pomora čebel korektno opravijo le policija in terenski veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ). Inšpekcijske službe, kot so kmetijska inšpekcija, veterinarska inšpekcija, fitosanitarna inšpekcija in morebiti še kakšna, pa se pogosto niti ne odzovejo, če pa že pridejo, pa opravijo le administrativni del svojega posla in potem o njih ni več nič slišati. Praviloma se ne odvzema vzorcev rastlin ali drugih dokaznih materialov za identifikacijo morebitnega storilca, čeprav jim v največ primerih že pred njihovim prihodom storilca odkrijejo kar čebelarji sami in jih napotijo na področje na katerem je bilo kakšno strupeno kemično sredstvo nepravilno,  neodgovorno ter v nasprotju s priporočili stroke ter proizvajalca uporabljeno.

Težave prizadetih čebelarjev, ki se vsako leto znova srečujejo z večjimi ali manjšimi masovnimi pomori čebel, seveda ne zanimajo niti Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), niti njihovih lokalnih čebelarskih društev, ne sestajajo se znani in strokovno pristojni slovenski strokovnjaki, ne oglašajo se civilno družbene organizacije, ki bi želele reševati ves svet, pa niso sposobne pred ponavljajočimi se pomori v lastni državi rešiti niti čebel, divjih čebel, raznih osic, drugih žuželk in predvsem čmrljev. Vse te žuželke nam skupaj s čebelarjevimi čebelami v takšnih primerih zastrupitev naravnega prostora tudi masovno umirajo, pa to očitno v tej deželi le malo koga zanima ali skrbi. Veliko premalo je le neprestano ponavljati kako zelo pomembna je čebela v naravnem prostoru in se pri tem celo sklicevati na izrečeno misel enega največjih svetovni umov Alberta Einsteina. Potrebno je kaj na tem področju tudi narediti in predvsem zagotoviti, da se spoštujejo določila sprejetih predpisov, strokovnih napotil in navodil proizvajalcev posamičnih kemičnih preparatov in pristojnih državnih organov. Prav nesramna demagogija pa je, da se država s takšnimi razmerami na področju varovanja okolja in čebel potem pred svetovno javnostjo v OZN zavzema za razglasitev svetovnega dneva čebel. Strinjam se z nekom, ki je pred časom dejal, da masovna in predvsem neodgovorna uporaba FFS v kmetijstvu pomori veliko več ljudi kot tobak oziroma cigarete. O škodljivosti tobaka in cigaret naj bi bilo ogromno študij, ki dokazujejo škodljivost kajenja. Kako, da podobnih študij o škodljivosti masovne uporabi FFS v kmetijstvu in pridelavi hrane ne moremo skoraj nikjer prebrati, se nanje sklicevati in z njimi dokazovati upravičenosti naše skrbi za zdravje ljudi? 

Seveda kar nekaj tovrstnih strokovnih raziskav obstaja. Na žalost ji je velika večina v tujih jezikih in so pred našo javnostjo namerno zamolčane ali mnoge celo prikrite. V Sloveniji se na to temo v javnosti občasno oglasita le dr. Gorazd Pretnar in Anton Komat, ki pa izpadeta kot glas vpijočega v puščavi, ker njunih opozoril ne upošteva politika in na žalost tudi ne velik del ostale slovenske strokovne javnosti. Ravnamo in živimo pač po zavajajočem načelu, da to o čemer nič ne vemo in nikjer nič ne preberemo pač ne obstaja. Skoraj ne mine dan, da v kakšnem od medijev ne bi prebrali ali slišali kaj vse naj bi  povzročalo raka kot eno najhujših kug današnjega sodobnega časa. Na tem dolgem seznamu rakotvornih ali potencialno rakotvornih snovi in živil pa najdemo vse le fitofarmacevtskih sredstev ( FFS ) za uporabo v kmetijstvu nikoli. Zanimivo, res zelo zanimivo!