Še pomnite nekaj dni nazaj? Ni tako dolgo, tam nekje v v drugi polovici meseca decembra preteklega leta, ko je na slovenskem divjala huda kampanja o oporečnosti in neoporečnosti medu slovenskih čebelarjev. Verjamem, da so mnogim v spominu ostale besede direktorice inšpekcijskih služb Andreje Bizjak, ki je v dnevniku POP 24UR v kamero bleknila zlovešče besede, da je ena tretina slovenskega medu oporečna in za uživanje nevarna.
Pa še veliko drugih, ki so bili prepričani, da o tem nekaj vedo in so poklicani, da k tej zgodbi, imenovani "medena afera" ali " afera Debevec" kot so jo označili zopet drugi, dodajo svoja, seveda, strokovna mnenja.in proporočila. Eno od takšnih strokovnih mnenj in priporočil kupcem medu je glasilo:zaradi svoje in svojih otrok varnosti kupujte med v trgovski verigah, ker tam je med varen! Ko sem takrat prebiral in poslušal ta priporočila "strokovnjakov" me je kar streslo od presenečenja kako nizko se lahko nekdo, ki se predstavlja za strokovnjaka potem spusti in s kakšno neodgovorno lahkotnostjo v javnost pošilja zavajajoča in povsem nepreverjena sporočila. In takrat sem v svojem prispevku na teh straneh z naslovom "Kako dolgo bo še molčal kmetijski minister Dejan Židan" jezen zapisal: Malo morgen, cenjene gospe in gospodje, dušebrižniki. Med slovenskih čebelarjev je najmnaj toliko varen kot medovi pridelani v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Kitajskem ali državah Južne Amerike, pripeljani in potem ponujeni kupcem v Sloveniji. Kaj ti gospodje vedo o doktrinah in konkretni praksi zatiranja varoje ter o drugih higijensko sanitarnih standardih v teh navedenih in še mnogih drugih državah od koder se v Slovenijo uvaža med? Nič! Prenehajte se torej sramotiti pred slovensko javnostjo in ne zavajajte ter ne lažite ljudem in ne delajte slovenskim čebelarjem dodatne škode.
Zveza potrošnikov Slovenije ( ZPS ) se je takrat tudi vključila v komentiranje te nesrečne kemično medene zgodbe in v prveh dahu celo zatrobila v skupni rog z mnogimi drugimi mediji, ki so skoraj vsi po vrsti strašili slovenske kupce medu in nekritično povzemali razne strokovnjake in nekatere ponorele eko skrajneže iz čebelarskih vrst, ki so želeli v svoj prid izkoristiti dano priložnost. Očitno pa je potem le prevladal razum in nastopil je čas objektivnosti ter upoštevanja laboratorijskih analiz slovenskega medu, ki so vse po vrsti pokazale, da je med slovenskih čebelarjev skladen s predpisi države Slovenije ter EU in ni govora o kakšni neoporečnosti. Vse do danes je ZPS tudi edina, ki se je malo bolj posvetila nadaljevanju te medene zgodbe in si je celotno zgodbo ogledala še z druge plati. Tako smo si potem čez kratek čas lahko na njihovi spletni strani ogledali fotografijo, ki prikazuje etiketo enega od ponudnikov medu na policah slovenskih trgovcev in seveda lahko tudi preberemo vse kar na tej etiketi piše.
In kaj piše? Na gornji fotografiji etikete med ostalim piše: Marljive "kranjske sivke" so v cvetlični med ujele zgodbe pisanih travniških cvetlic. Zaradi svoje arome in sladkobe spada med najbolj priljubljene medove. Ponuja se seveda cvetilični med. Sporočilu, ki ga je ponudnik tega medu naslovil na svoje kupce seveda ne moremo ničesar očitati. Lepo napisano. Težava pa nastopi takoj, ko z branjem nadaljujemo in vidimo ( na spodnji fotografiji ), da je poreklo tega medu: Čile in Mehika. Sedaj pa nastopi težava. Resnici na ljubo je potrebno zapisati, da obstaja možnost da so tudi ta med skupaj z ostalami pasmami tamkajšnjih čebel res nabirale tudi "kranjske sivke", ker je naša čebela že lepo razširjena tudi v Severni in nekaj manj v južni Ameriki. Kako pa pri ponudniku tega medu v Sloveniji vedo, da so ga nabirale tudi "kransjske sivke" je pa seveda že drugo vprašanje. Očitno gre za klasično etiketo tega ponudnika na kateri pač potem pri poreklu le dodajo deželo iz katere so medove uvozili. In to jim lahko oprostimo, čeprav je lahko zavajajoče.
Nič pa pa kot potrošnik ne morem vedeti kje in na kakšnih vse rastlinah so čebelice v Čilu in v Mehiki ta med nabirale? Ker gre verjetno tudi v tem primeru za koktejl različh medov je pač vse skupaj deklarirano kot cvetlični med. Tudi tukaj ponudniku tega medu lahko to oprostimo, ker zagotovo niti sam nima pojma na katerih vse vrstah rastlin je bil med nabran. Še vedno pa obstaja velika dilema o kateri pišem že zgoraj, ker tudi slovenski ponudnik tega medu najmanjšega pojma nima o čebelarskih doktrinah tamkajšnih čebelarjev. Kako in s čim čebelarji v Čilu ter v Mehiki in seveda tako še v premnogih drugih deželah od koder se med v Slovenijo uvaža, zatirajo varojo in kako ter predvsem s čim zdravijo oziroma se spopadajo z mnogimi drugimi boleznimi čebel (problem antibiotikov?), kakšne higienske standarde v čebelarstvih imajo predpisane in kako jih v praksi na terenu spoštujejo ter kdo in kako pogosto vse to nadzira?
V tem in mnogih drugih podobnih primerih nas torej kot potrošnike želi nekdo prepričati v načelo, ki pravi, da tega česar ne vidim ali o čemer nič ne vem, tega pač ni in se s tem ne kaže ukvarjati! Za med slovenskih čebelarjev to načelo seveda ne velja kljub temu, da celo laboratorijske analize referenčnih slovenskih laboratorijev dokazujejo, da v medu slovenskih čebelarjev ni prepovedanih kemičnih substanc. Zakaj za slovenski med to ne velja? Zato, ker so neki "strokovnjaki" in njihovi laični približki pač rekli, da ne velja in pika!
P.S.: Priporočam v branje mnenje Antona Komata o aferi "slovenski med" objavljeno v reviji Zarja, dne 05.01.2016 na povezavi:
http://revijazarja.si/clanek/mnenja/568a55ee4d598/resnica-o-slovenskem-medu
Ni komentarjev:
Objavite komentar