Poskus odločanja o usodi mesta Gornja Radgona mimo Radgončanov!

Kot lahko meščani obmejnega mesteca Gornja Radgona razberejo iz medijev, so ponovno oživele že več desetletij stare zamisli o vnovični vzpostavitvi železniške povezave med Slovenijo in Avstrijo  in mesti Gornja Radgona ter avstrijsko Radgono ( Bad Radkersburg ). O tem projektu čezmejne železniške povezave razpravljajo in očitno že kar precej konkretno odločajo  v sosednji Avstriji in projekt naj bi podpirala tudi Slovenija. Kdo pristojen za tovrstne projekte v Sloveniji naj bi o tem razpravljal, načrtoval in odločal iz medijskih poročil ni mogoče razbrati. Razen seveda, da naj bi o tem projektu tekla beseda na Pomurski gospodarski zbornici. S to para politično in na pol gospodarsko pomursko institucijo pa že doslej Radgončani kakor tudi večina Pomurcev nima ravno dobrih izkušenj.

Razumljivo je, da avstrijska stran podpira projekt obnove te železniške povezave na obstoječi železniški progi in ponovno izgradnjo železniškega mostu preko reke Mure na mestu kjer je nekoč že bil. Saj poteka na avstrijski strani železniška proga mimo mesta Bad Radkersburg. Povsem drugačna pa je ta zgodba na slovenski strani kjer poteka železniška proga skozi središče mesta Gornja Radgona in ga tako deli na dve polovici. Tega problema so se že v preteklosti zavedali pobudniki in načrtovalci ponovne vzpostavitve železniške povezave med Slovenijo in Avstrijo v mestu Gornja Radgona in so v svojih idejnih zasnovah predvideli, da se nov železniški most preko reke Mure zgradi nekje med mestom Gornja Radgona in krajem Mele in se tako železniška proga povsem izogne mestu Gornja Radgona. Že v preteklosti so se načrtovalci zavedali nevarnosti in pasti ponovnega železniškega prometa skozi središče mesta in težav ter posledic, ki bi s tem nastale.

Razumljivo je tudi, da je interes gospodarstva in kapitala po tej ponovni vzpostavitvi železniške povezave med Slovenijo in Avstrijo ponovno oživel in da pri tem zasledujejo tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji med ostalim predvsem še stroškovni vidik izvedbe tega projekta. Veliko manj pa je razumljivo, da pri tem načrtovanju povsem zanemarijo mnoge vidike interesov ter pogojev vsakodnevnega življenja in bivanja meščanov Gornje Radgone. Obstoječa železniška proga namreč poteka prav skozi samo središče mesta in bi bilo vsako povečevanje železniškega prometa na tej progi in s tem skozi mesto Gornja Radgona povsem nesprejemljivo. Na področju desne polovice mesta, gledano proti reki Muri in Avstriji, ki ga razdvaja železniška proga,  se nahajajo: največje blokovsko naselje Trate, pošta, uprava in razstavni prostori radgonskega sejma, rekreacijski center s premnogimi športnimi igrišči, otroški vrtec, dom starejših občanov, največja Mercatorjeva trgovina Marjanca in železniška proga v samem mestu seka kar dve izredno prometni ulici, Cesto na stadion in Mladinsko ulico Prav tako tik ob vhodu v mesto Gornja Radgona na Ljutomerski cesti seka železniška proga zelo prometno regionalno cesto Murska Sobota - Maribor.

Že v pogojih današnjega tovornega prometa na tej železniški progi, ko vsak dan v Gornjo Radgono  pripelje le ena ali morebiti kdaj dve vlakovni kompoziciji oziroma kakšen dan tudi  nobena, se dogodi vsake toliko časa nesreča trka avtomobilov in lokomotive in že kar nekaj Radgončanov je v teh trkih v preteklosti izgubilo svoja življenja. Meščani mesta Gornja Radgona seveda ne morejo dovoliti, da se vzpostavi ponovna železniška povezava na tej obstoječi progi in tako zavestno ogroziti življenja premnogih svojih someščanov in predvsem tudi svojih otrok, ki dnevno prihajajo in odhajajo v otroški vrtec ter iz spalnega naselja Trate otroci odhajajo in prihajajo iz šole, njihovi starši pa na delo in z dela. Izven nivojske tehnične rešitve križanja železniške proge ter ulic v mestu Gornja Radgona  pa tehnično in tudi stroškovno niso izvedljive.

Vsakdo, ki se zavzema za to, vsekakor lahko zelo koristno, ponovno vzpostavitvijo železniške povezave med Slovenijo in Avstrijo v Gornji Radgoni, mora pri tem upoštevati tudi in predvsem interese ter potrebe  mesta ter meščanov Gornje Radgone in korektno bi bilo, da na ta problem opozorijo tudi avstrijske partnerje. Načrtovalcem študije nove železniške povezave pa je potrebno kar takoj povedati, da naj se vrnejo k staremu in edino sprejemljivemu idejnemu projektu s katerim se železniški promet preusmeri proti Avstriji v industrijski coni Mele in tam zgradi nov železniški most.  Mokre sanje nekaterih, ki ta projekt tako vehementno zagovarjajo  in pri tem že načrtujejo, da bi tako združili obstoječo železniško postajo z novo avtobusno postajo v samem centru Gornje Radgone in na ta način ogrozili življenja meščanov ter drugih, ki v občinsko središče prihajajo po vsakodnevnih opravkih, pa je potrebno še pravočasno posušiti.

Iz komentarjev gornjeradgonskega župana Stanka Rojka kot tudi direktorja Pomurske gospodarske zbornice Roberta Graha objavljenih v medijih je mogoče razbrati veliko demagogije in ponavljanja izključno ekonomsko profitnih argumentov, verjetno zapisanih v tisti ponesrečeni študiji, in niti besedice o prometni varnosti v samem mestu Gornja Radgona ter drugih posledicah, ki bi jih realizacija takšnega projekta povzročile mestu ter meščanom Gornje Radgone. Meščani Gornje Radgone se moramo izvedbi tako rokohitrskega, za nekatere zainteresirane kroge stroškovno najmanj  obremenjujočega in povsem neodgovorno načrtovanega projekta odločno upreti in se zavzeti za celovitost mesta s kar najmanj prometnih in drugih pasti in ovir, ki ogrožajo zdravje in življenja meščanov ter drugih. Pri tem pa je potrebno tako župana Stanka Rojka kot tudi direktorja PGZ Roberta Graha opozoriti, da naj bosta korektna tudi do avstrijskih partnerjev in jih pravočasno opozorita, da izvedba projekta skozi mesto Gornja Radgona iz mnogih razlogov ni mogoča. Slovenske oblasti, ki bodo kot edine pristojne o tem sprejeti končne odločitve, pa bomo na to še pravočasno na primeren način opozorili kar meščani Gornje Radgone sami in za zavarovanje interesov mesta in meščanov pa bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva civilne družbe. Vsekakor se bomo borili za to, da o pogojih življenja v mestu Gornja Radgona odločamo tudi ali predvsem  tisti, ki v mestu živimo. Koliko mrtvih Radgončank, Radgončanov, naših otrok in drugih obiskovalcev mesta Gornja Radgona na leto ste v vaši študiji načrtovali? Ker če je študija kvalitetna, se temu načrtovalci izogniti niso mogli.