Vse v tej deželi se je razdelilo v dva povsem nepomirljiva tabora, ki se med sabo neusmiljeno obdelujeta, se pri tem zatekata k že skoraj patološkim lažem in propagandno terorizirata vse okrog sebe. Tisti, še navidez normalni del prebivalstva, se pred njimi nima več enostavno kam umakniti, jim ubežati v nek svoj povsem običajen družbeni vsakdan in mir, se posvetiti svojim vsakodnevnim predprazničnim skrbem in reševanju vsakodnevnih težav ter problemov.
Nasilnost tistih ZA in onih PROTI postaja že prav ogabna in vedno bolj nesramna. Res država in njeni organi oblasti nimajo na voljo več prav nobenih pravnih ali kakih drugih učinkovitih sredstev, da se ta družbena ter že prav patološka histerija, predčasno in še pred z zakonom zapovedanim volilnim molkom, konča? Nimajo vsi tisti ljudje v tej deželi, ki se ne želijo opredeljevati ne za ZA in ne za PROTI več nobenih pravic? Se jih res sme vsak dan in povsod propagandno terorizirati in od njih zahtevati, da se javno opredeljujejo za nekaj kar jih sploh ne zanima ali pa se o tem enostavno iz povsem zasebnih razlogov ne želijo javno izrekati in se tako izpostavljati grobim kritikam, poniževanjem ter drugim oblikam javnega zanićevanja.
Propagandisti ene in druge strani nam slikajo prav strahotne kataklizmične posledice, če na referendumu dvajsetega tega meseca na referendumu ne bo zmagala njihova opcija, ki je edina prava, je slovensko tradicionalna, evropsko demokratična in ne vem kakšne vse še ne. Z neverjetno medijsko propagandno nasilnostjo že prav zahtevajo od ljudi, da smejo biti le ZA ali PROTI, ker neopredeljeni ali nezainteresirani enostavno naj ne bi imeli pravice biti. Ta, imenujmo ga kar tretji družbeni blok ljudstva, ki z vso to histerijo ne želi imeti popolnoma nič, enostavno nima pred temi nasilneži več kam pobegniti in v teh predprazničnih dneh najti nekaj svojega miru. Referendumski propagandisti jih prav vulgarno napadejo takoj, ko v svojem avtomobilu prižgejo radio ali doma v dnevni sobi televizor ali računalnik. Po njih udarijo, ko v nedeljo zjutraj stopijo skozi vrata svoje cerkve, po maši zavijejo v kakšen lokal na kavo, odprejo doma časopis ali zavijejo v kakšen svoj klub ali na sestanek društva. Propagandisti obeh taborov osvajajo celo šole in niti najmanjšim otrokom ne prizanašajo in ne dajo miru. Oni smejo očitno vse in njim je vse tudi dovoljeno. Ker svoboda javne besede, svoboda demokratičnega izražanja in delovanja so lahko zagotovljeni le takrat in le tistim, ki so ZA ali PROTI. Vsi drugi, ki se ne želijo javno opredeljevati ne za ZA in ne za PROTI, in se tako, po mnenju obojih propagandistov, sami izključujejo ter se prostovoljno in povsem zavestno odrekajo evropskemu načinu demokratičnega javnega delovanja ali slovenskim krščanskim vrednotam, se s tem sami odrekajo tudi možnostim svobodnega javnega izražanja ter opredeljevanja.
Res me že danes zelo zanima kolikšen odstotek slovenskega prebivalstva bo v nedeljo dvajsetega tega meseca lepo ostal doma in se referenduma ne bo udeležil. Osebni razlogi abstinence vsakega izmed tistih, ki bo ostal doma in ne bo sledil zapovedim ene ali druge propagandistične strani, me sploh ne zanimajo in po njih je tudi vsakomur prepovedano spraševati. Bo pa odstotek teh, ki bodo na to referendumsko nedeljo lepo nekam poslali propagandiste ene ali druge strani in raje kot na volišče odšli s svojimi otroci na sprehod ali zavili na kavo ali pivo, dovolj zgovoren pokazatelj kako velik je ta tretji ljudski blok, ki ga danes nihče nič ne vpraša in nima najmanjših možnosti, da bi javno izpovedal kaj si o vsem tem nasilnem cirkusu resnično misli. Tega česar danes ne smejo in nimajo možnosti nikjer z besedo povedati, bodo s svojim molčečim dejanjem povedali na referendumsko nedeljo. Politiki levih in desnih parlamentarnih strank te države so jim družno in z roko v roki, z ustavo in zakonom prepovedali, da bi smeli na referendumih odločati o svojem in svojih otrok današnjem ter jutrišnjem življenju. O življenju drugih pa vsi ti, ki bodo ostali doma, odločati ne želijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar