Ko medijski osli pričnejo brcati "vladno kobilo"!

Ob vsem kar sem v zadnjih letih že imel priložnost prebrati v slovenskih medijih sem bil prepričan, da me lahko le še malo kaj preseneti. Kako sem se motil. Nivo slovenskega medijskega, tako tistega elektronskega, kot tiskanega in še posebej spletnega, je res na zelo nizkem nivoju. Pravzaprav postaja vedno bolj primitiven, pogosto že na nivoju klinične bebavosti. Kakor, da se je dobršen del slovenskih medijev odločil, da bodo na dušo pihali in nagovarjali v glavnem tisti najmanj izobražen ter intelektualno zavrt del bralstva.

Nisem sicer modni stilist in o modi, še posebej o ženski, pa res ne vem veliko. Tudi takrat, ko mi oprava kakšne dame ni bila posebej všeč, sem se pač tolažil s tem, da imajo vsake oči svojega malarja in pri tem tudi priznam, da ljudi nikoli nisem posebej vrednotil po tem kako so opravljeni in koliko "modno se nosijo". Seveda ne morem sedaj zapisati, da mi urejenost ljudi s katerimi sem v življenju komuniciral, sodeloval ali se le občasno srečeval  ni bila pomembna. Urejenost vsekakor da, ne pa modnost.

Da pa bi zaradi tega, ker je neka dama, pa naj bo to tudi predsednica slovenske vlade, oblekla krilo, ki mi ni prav nič všeč in je svoji ženi ne bi dovolil obleči, v javnosti kritiziral njen način oblačenja s primitivnim ter nadvse ponižujočim in zelo žaljivim izrazom "vladne kobile", pa mi nikoli na kraj pameti ne bi padlo. Kar je pa le preveč in na samem spodnjem nivoju dostojnosti avtorja te ponesrečene in nekulturne medijske domislice. Je to toliko naglaševana medijska svoboda? Potem nam malo cenzure očitno res ne bi škodovalo. Če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi varovanja javnega ugleda in varovanja osebne integritete slehernega državljana ali državljanke. Kaj bodo šele čez čas počeli z nami anonimnimi in navadnimi državljankami in državljani in kako vse nas bodo poimenovali, če se bodo jutri v svoji nesreči in brezizhodnosti upali dvigniti slovenski delavci, brezposelni, upokojenci in drugi nesrečniki tega časa in dvignili svoj glas ter pri tem morebiti celo ogrozili kakšne njihove dobre družbene položaje in pridobljene privilegije? Ne upam si niti pomisliti in kaj šele ugibati kakšnih vse žaljivih in poniževalnih vzdevkom in poimenovanj bodo posamezniki deležni, če je danes celo predsednica vlade označena za "vladno kobilo".

Nič ni narobe, če se mediji kdaj tudi malo lotijo modnih okusov politikov in njihovih kolegic. Pred časom smo tako lahko prebirali medijske ocene oblačenj naših poslank. Komentarji pri tem pa so bili okusni, mogoče malce strokovno ali celo šaljivo kritični. v nobenem primeru pa ne nesramni ali celo žaljivi kot v tem zadnjem primeru, ko je novinar Dela in so potem veselo povzeli desničarski portali, zaradi tega nesrečnega in res neokusnega krila, premierko označil za "vladno kobilo".

Doslej sem verjel, da imajo visoki državni funkcionarji in seveda tudi funkcionarke, ob drugih strokovnih svetovalcih tudi kakšne svetovalce za javno in medijsko pojavljanje ter oblačenje. Kako se je to nesrečno krilo znašlo na naši Alenki? Je bila to njena osebna izbira in stvar njenega okusa ali pa napaka kakšnega strokovnega svetovalca oziroma svetovalke? To seveda ve Alenka in verjetno kaj o tem vedo tudi tisti njeni  sodelavci ter sodelavke v kabinetu predsednice vlade, ki so za to področje odgovorni oziroma bi vsaj morali biti.

Zaradi tega modno stilskega spodrsljaja pa si premierka Alenka Bratušek res ni zaslužila, da bi jo smel kdor koli javno označiti za "vladno kobilo". Če sem odkrit in želim ostati zvest svojemu deformiranemu in po eni strani tudi precej nazadnjaškemu ter po drugi v nekaterih primerih celo preveč liberalnemu modnemu okusu, potem moram zapisati, da sem v ne tako davni preteklosti opazil, da je bila tudi prva dama Nemčije in EU Merklova kdaj oblečena še veliko bolj neokusno od naše Alenčice. Pa tudi to, da sem Alenko videl kar nekajkrat zelo okusno in zmerno modno opravljeno.

Tako, da se mi dozdeva, da je to krilo bilo le povod za tako hud in neciviliziran napad nanjo in je pravi vzrok verjetno potrebno iskati kje drugje. Avtor bo že vedel in morebiti kdaj tudi pojasnil, Če ne prej, pa mogoče pred sodnikom zaradi hude javne razžalitve.

Politični shod kot priložnost tudi za dobro stand up komedijo!

Konec prejšnjega tedna so se v Bovcu ter neposredni bližini prve dame slovenskih rek in prekrasne hčerke slovenskih planin, Soče, zbrali člani in podporniki stranke SDS.

Ob nekaterih vidnih in pomembnih strankarskih veljakih je udeleženke in udeležence zbora s svojim obiskom ter nastopom počastil celo sam predsednik stranke Janez Janša. Za to priložnost jim je pripravil ter jih obdaril s čudovito stand up komedijo črnega političnega humorja na temo avtobusa, ki na avtocesti vozi v napačno smer in z volanom upravlja šoferka, ki niti šoferskega izpita ne premore. Usmerjajo pri njeni vožnji pa jo seveda znameniti strici iz ozadja in na zadnjih sedežih sedijo njeni politični sopotniki, ki tudi še nikoli niso vozili avtobusa in jih skrbi le, da ostanejo v svojih mehkih in udobnih sedežih. Pri tem pa jih sploh nič ne zanima v katero smer šoferka vozi avtobus in politični stand up komedijant svoje zveste strankarske  poslušalke ter poslušalce potem obdari še z naukom te zgodbe, da se pač takšna vožnja lahko konča le s karambolom. Ob koncu svoje veličastne predstave pa svojim zvestim strankarskim sledilkam in sledilcem še toplo priporoči, da naj se kot neprostovoljni sopotniki trdno primejo in pripnejo varnostne pasove ter  se tako pripravijo na grozovite posledice hudega karambola, ki se mu pač ne bo dalo izogniti in je neizogiben.

Po svojem končanem zelo humorno in odlično izvedenem stand up programu, za katerega je nastopajoči politični umetnik dobil seveda buren aplavz in glasne vzklike odobravanja in navdušenja nad umetniško izvedeno predstavo, se je Janez Janša takoj prelevil v dobrega starega politika in zbrane opomnil, da naj ne pozabijo, da ima stranka SDS odličen program za rešitev vseh težav, zagat in problemov s katerimi se srečujeta slovenska država in v njej živeče ljudstvo. Pa se glavni nastopajoči že naslednji hip iz veselega in humornega stand up komedijanta ter navdušenega politika prelevi v črnega preroka in vidovitega vedeževalca ter svojim privržencem in vsem nam nesrečnikom, ki imamo to smolo, da smo njegovi sopotniki v avtobusu imenovanem Slovenija, prerokuje skorajšnjo slovensko družbeno katastrofo. Vizionarsko nam je torej napovedal pravi mali slovenski vesoljni potop in se takoj ponudil kot rešitelj.

Prav milo se mi je storilo ob njegovi velikodušni ponudbi in osolzile so se mi oči ob pomisli koliko se je naš Janez še pripravljen žrtvovati zame in za ves slovenski narod. Saj tega nismo vredni in si takšne njegove velike žrtve sploh ne zaslužimo. Toda Janez nas ima res rad. Mi pa, nehvaležneži grdi, tega ne vemo ceniti, mu bolj masovno in zvesto slediti in ga neizmerno spoštovati ter ljubiti. Prave božje kaštige si zasluži ljudstvo, ki ga vrže z oblasti, ko se On trudi, da bi nam zagotovil lepo življenje ali skoraj prava nebesa na zemlji slovenski. Mu kradejo spominsko tablo, ki si jo je naročil in dal postaviti na fasado hiše na Roški v Ljubljani in se jo potrudil celo sam odkriti. Mu pod nosom neprestano mahajo ter strašijo z rdečo zastavo s katere ga grozeče gleda rdeča zvezda, čeprav prav dobro vedo, da jo neizmerno sovraži in prezira ali pa se je mogoče globoko v srcu celo zelo boji.

Pokvarjenke in pokvarjenci komunajzarski, le počakajte in se pripravite, ker On se bo vrnil in poravnal račune z vsemi vami. Od vekomaj velja, da se je za grehe potrebno spokoriti in se jih pokesati. Ker On je pravičen in milosten sodnik in nekaterim grešnikom bodo morebiti grehi pod določenimi pogoji in primernimi okoliščinami celo delno ali v celoti oproščeni. V Njegovem  novem prihajajočem času bo glavni, ki bo  zadolžen za kaštige in odpuščanje grehov, njegov zvesti prijatelj in dolgoletni sledilec Ivek iz Prlekije, ki se na te stvari še najbolj spozna.

"Trojka" je že v Sloveniji!

Zlovešča "trojka" je očitno spremenila taktiko in doktrino zatiranja, kolonizacije ter uničevanja držav ter v njih živečih ljudstev juga EU povezave. V Slovenijo niso v ogromnem oblaku medijske prašine prijezdili kot strah in jezo vzbujajoči jezdeci apokalipse, temveč prihajajo posamič in relativno tiho, skoraj nevidno očem slovenske javnosti ter so njihovi obiski zamegljeni z veliko laži ter zavajanj ljudi.

Mnoge državljanke in državljani njihovih že opravljenih ter še bolj tistih skromno napovedanih in prebivalstvu države Slovenije nesrečo prinašajočih obiskov niti prav ne zaznajo ter ne prepoznajo. " Trojka" je torej že v Sloveniji, ker je morala priti in se ni mogla več upirati neprestanim in vedno bolj glasnim prošnjam in zahtevam nekaterih slovenskih političnih skupin in vidnih političnih posameznikov ter njihovih zaveznikov v tujini. Tako kot so pred dobrimi sedemdesetimi in nekaj leti njihovi dedje in očetje takrat klicali na pomoč Hitlerja, Musolinija in še koga iz te zgodovinske krvave druščine, sedaj njihovi sinovi ter vnuki in njihovi zaslepljeni pristaši kličejo po intervenciji zlovešče "trojke". Prepričani so, da le trda in neusmiljena tuja roka lahko spametuje večinski del prebivalstva v Sloveniji in jim zagotovi to česar s svobodnimi in demokratičnimi volitvami ne morejo več dobiti. Namesto, da bi se premnogi od njihovih vidnih predstavnikov znašli pred sodniki in končali za vrati zaporniških celic, se sedaj kaj hitro lahko dogodi, da se bodo zmagoslavno vrnili v vladne in druge oblastniške kabinete.

Le do konca obubožano ter prestrašeno ljudstvo je lahko dovolj primerno za ideološko gnetenje po njihovih črnih vizijah in za dosego tega družbenega stanja bi bili očitno pripravljeni izzvati tudi kakšen močnejši državljanski pretep ter hude nemire in popolno nestabilnost, da bi prepričali demokratični del sveta v nujnost zunanje ekonomsko finančne ter po potrebi tudi kakšne drugačne in bolj učinkovite intervencije. Kot vse kaže so njihovi zunanji prijatelji popustili velikim pritiskom ter zahtevam "demokratičnih in pravovernih sil" v Sloveniji in z malo spremenjeno ter razmeram prilagojeno doktrino začeli prihajati v nesrečno deželo slovensko.

V prihajajoči jeseni, ko se bodo državljanke in državljani vrnili z dopustov in se ponovno posvetili svojim vsakodnevnim družinskim, delovnim ter življenjskim problemom in težavam, jim bo na glavo kot nepremagljivo breme padlo to kar so jim pripravili ter zakuhali slovenski nesposobni in hlapčevski politiki v času masovnih počitnic in kratkotrajnih oddihov. Tega se očitno še kako zavedajo desne, fašistično neoliberalne in skrajno konzervativne politične in ideološke skupine in že strjujejo svoje vrste, iščejo nove organizacijske ter politično demagoške načine delovanja ter svojega pohoda na prevzem oblasti v državi. Tisto kar pa naj bi v državi bilo levo, res demokratično ter privrženo ljudstvu in njegovi mladi državi, pa se obnaša kot skupina evnuhov v kupleraju. "Trojka" in vsi tisti v tujini, ki jo delegirajo v Slovenijo, da "naredi red", naj bi torej,  po pričakovanjih in velikih upanjih domačih desničarskih sil, trasirala pot vrnitve na oblast silam, ki se jim je ljudstvo pred nekaj manj kot letom množično ter odločno odreklo.

Edina zahteva zunanjih "prijateljev" je in bo, da mora vse kar se bo od letošnje jeseni dalje dogajalo in počelo v državi Sloveniji, imeti zunanji videz demokratičnosti, legalnosti in legitimnosti. V ozadja dogodkov in družbenih procesov pa se ne bo preveč poglabljal in jih preverjal ne bo nihče, ker pač cilj opravičuje sredstva in ni nujno slabo, če se ljudstvu za njegovo dobro kdaj primaže tudi kaka krepka. Veliko znakov nevarno kaže na to, da bi se nekaj podobnega, kot eden od vidnih veljakov na novo organizirane slovenske desnice te dni očita aktualnim oblastnikom, kaj lahko dogodilo že to jesen ali najpozneje spomladi naslednjega leta. Le, da se takrat to ne bo imenovalo prikriti državni udar, temveč bo dobilo kakšno lepo zveneče demokratično poimenovanje. Srbi bi reki. " nije šija nego vrat!"

Jezdeci "trojke" torej že jezdijo po deželi slovenski in ker prihajajo posamič je topot kopit njihovih konj manj slišen ter oblak pragu za njimi manj viden. Ko bo jeseni ali mogoče spomladi naslednjega leta prijezdil zadnji, se pa bodo oglasili njihovi nestrpni pričakovalci  doma in naši slovenski politični ter drugi janičarji v Bruslju in še kakšnem oblastnem gnezdu EU povezave ter izvedli svoj juriš na prevzem oblasti in popolno predajo države ter v njej živečega ljudstva v popolno upravljanje tujcem in domačim tiranom. Zavladala bosta gospod Bog in EU cesar, njegovo veličanstvo, gospod Kapital. Kdor se ne bo takoj in ponižno uklonil se ga bo zlomilo.

Je svet res že na samem robu svojega apokaliptičnega konca?

DR Kongo

Bolgarija

Zahodnjaki zamislimo se, dokler imamo še še vsaj nekaj časa. Razrušili smo sever Afrike, skoraj celoten Bližnji vzhod in Azijo. Pobili ter pohabili smo na milijone nedolžnih ljudi. Zastrupili in zasužnjili tam živeče ljudi, naravo ter cele dežele. V suženjstvo ter kapitalistično tlačanstvo sedaj pehamo celoten jug EU povezave


Vse to kar danes še precej neprizadeto gledamo ob večerih na naših TV ekranih in se dogaja tam nekje daleč in grozote, ki jih v teh tujih deželah počnejo, ob naši tihi ter tudi aktivni podpori, naši veliki svetovni EU ter ZDA prijatelji in zavezniki, se nam vedno bolj približuje.


 Apokaliptični svetovni plaz smrti, pohabljenj, uničevanja, ropanja, izkoriščanja in totalnega uničevanja se je sprožil in ne bo se ga dalo več zaustaviti. So imeli klasiki marxizma res prav, ko so že pred dobrimi sto šestdesetimi  leti napovedali, da če se zahodni in najbolj razviti del človeštva ne bo spametoval in obrzdal svojih pohlepnih ambicij, bomo vsi na koncu končali v primitivni praskupnosti ali totalnem barbarstvu?

Grčija

V državah celotnega juga EU povezave je že prišlo do socialnega in političnega vrenja. Ljudje imajo enostavno dovolj tega, da jim pred očmi uničujejo njihove dežele, ropajo njihova naravna in druga bogastva, jih spreminjajo v kapitalistične tlačane ter sužnje in njim ter celim generacijam njihovih potomcev uničujejo bodočnost.

Irak

Res, da Slovenci toka teh nesrečnih dogodkov ne moremo ne preprečiti  in ga ne ustaviti. Lahko pa v teh usodnih svetovnih morijah ne sodelujemo, jih ne podpiramo in  jih ne sofinanciramo. Lahko javno in glasno celotni svetovni javnosti povemo, da pa se mi tega ne gremo, ne želimo si svojih rok in duše umazati s krvjo tisočih po svetu, ki nam nikoli niso storili nič žalega, nas nikoli ogrožali in od katerih velika večina nesrečnikov niti ne ve, da sploh kje obstajamo.

Libija

Zahodni najbolj razviti del sveta je očitno zapadel v spiralo neprestane krepitve svoje ekonomske, politične in vojaške moči in pri tem več ne izbira sredstev in načinov za dosego svojih ciljev. 


Ljudstva dežel razvitega zahoda so prepričana, da bo tako ostalo za vedno, da bodo zmeraj lahko živela in se razvijala ter bogatila svoj družbeni in osebni standard na račun drugih, ki jih njihove politične, ekonomske, finančne in vojaške elite pobijajo in ropajo za njihovo trenutno blagostanje.

Sirija

Pri tem pa pozabljajo, da ko te njihove elite po svetu ne bodo imele več kje kaj ropati in izkoriščati, se bodo za ohranitev svojega obstanka in svojih privilegijijev lotile prav njih. In to se v nekaterih deželah razvitega sveta že dogaja. Zaenkrat sicer še zelo prefinjeno in podprto s premnogimi različnimi izgovori ter ukanami, ki jih ljudje večinsko celo še sprejemajo in jim verjamejo.

Portugalska

Ukinjajo se osebne svoboščine ljudi v korist varnosti, ki so izzvane z v naprej režiranimi varnostnimi dogodki ter neprestanim poneumljanjem ljudi, da so ogroženi in jih je pač potrebno varovati ter obvarovati. Pred kom? Pred svetovnim terorizmom in njegovimi plačanci, ki ogrožajo njihovo demokracijo, svobodo, njihov osebni standard ter pred malopridnimi državami in njihovimi voditelji.

Španija

Milijoni v predelih manj razvitih delov sveta umirajo in trpijo, da del zahodnega človeštva lahko relativno dobro živi. Vendar se tudi to zelo spreminja in to v škodo ter pogubo razvite zahodne civilizacije. Enostavno niso več dovolj ekonomistične manipulacije,  blebetanja, zavajanja ter laži. Množice ljudi v nekaterih deželah zahodnega sveta so spregledale in se vedno bolj zavedajo, da to ne more več dolgo trajati.

Egipt

Celo papež Frančišek je spoznal nevarnost vsesplošnega svetovnega kolapsa in vedno bolj neposredno opozarja na hudo nevarnost in katastrofo, ki grozi človeštvu. Seveda ga močni svetovni voditelji in predstavniki političnih, finančnih, gospodarskih ter vojaških elit ne bodo poslušali in sledili njegovim nasvetom.
Saj mu v svojih dejanjih in ravnanjih ne sledijo niti njegovi podrejeni po mnogih deželah sveta, kot tudi v Sloveniji ne.

Tunizija

Naj bo dovolj. In tako iz tedna v teden ter iz dneva v dan in iz leta v leto. Več je Nobelovih nagrajencev za mir več je vojn, pobijanj civilistov od otrok, žensk in starcev, več do tal porušenih dežel, uničene stare civilizacijske zgodovinske dediščine, revščine in trpljenja. Vse to le, da bi del zahodnega razvitega sveta lahko beležil ekonomsko in finančno rast ter dosegal vedno nove pozitivne ekonomske dosežke. In tako krepil svojo ekonomsko, politično ter predvsem vojaško moč in dalje pobijal, rušil, ropal in mučil ter prav po barbarsko zatiral vse tiste, ki so manjši, slabši, manj ekonomsko ter vojaško sposobni in se niso pripravljeni pustiti prostovoljno zasužnjiti.

Bolgarija nastavlja ogledalo Sloveniji!

Že vse od sredine junija tega leta potekajo v Bolgariji silovite ljudske proti režimske demonstracije. Bolgarska politična, kapitalska in predvsem finančna oligarhija iščejo načine kako se obdržati na oblasti in obdržati pozicije ter privilegije do katerih so se v preteklih letih ob izdatni pomoči Bruslja ter voditeljev nekaterih najmočnejših zahodnih držav EU dokopale.

V slovenskih medijih skoraj ničesar ne morete prebrati ali slišati o nevzdržnih političnih in ekonomskih razmerah, demonstracijah in policijskem terorju nad nezadovoljnimi in osiromašenimi ljudskimi množicami v tej najbolj siromašni državi članici EU. Pri tem pa ni nepomembno navesti, da ima Bolgarija drugi najnižji javni dolg med vsemi državami EU. To pa je tudi skoraj edino v čemer se razmere v tej nesrečni državi bistveno razlikujejo od razmer v Sloveniji. V mnogo čem ostalem pa so razmere kot na primer na področju notranje politike, odnosa institucij EU in nekaterih severnih držav EU do ljudstev obeh držav ter vsiljene doktrine premagovanja ekonomskih in finančnih težav, socialnega varstva, človekovih in delavskih pravic in pravne varnosti, med obema državama vedno bolj podobne. Ob vstopu v EU je bila med obema državama ogromna razlika, ker je Bolgarija dolga desetletja bila pod trdo roko sovjetskega socialističnega bloka in Slovenija je v okviru relativno neodvisne Jugoslavije in bistveno drugačnega ter veliko liberalnejšega političnega in gospodarskega sistema napredovala in se razvijala.

Padec berlinskega zidu in postopek priključevanja obeh držav združeni Evropi, pa je bil za obe državi usoden. Obe državi sta postali lahek plen zahodnih političnih, kapitalskih in finančnih elit in kar sta vrednega premogli se je "privatiziralo" ter olastninilo. Tukaj je imela Slovenija celo nekaj prednosti, ker vsega v prvih valovih vsesplošnega plenjenja le ni izgubila in to se prav sedaj ob nevzdržnih pritiskih Bruslja nadomešča. Še kakšno leto ali dve in lahko bomo mirno rekli, da se na žalost Bolgarija v razvoju in občem družbenem ter osebnem standardu prebivalstva ni približala Sloveniji, temveč prav obratno, Slovenija se vse bolj približuje Bolgariji, ki pa tudi ne ostaja na nivoju standarda iz socialističnega časa, temveč je že krepko pod tem.

Ob tujcih so tudi v Bolgariji veselo lastninili pripadniki novo nastajajočih domačih elit, ki so podobno kot v Sloveniji, nenormalno hitro ter obilno bogateli ter pod svojo kontrolo prevzemali vse pomembnejše državne in družbene institucije. Kot v Sloveniji se je tudi v Bolgariji na veliko razcvetela korupcija na vseh ravneh in je postala del družbenega sistema. Ker se je ljudstvo zavedalo nevarnosti takšnih procesov se je občasno podalo na ulice in padla je ena vlada in potem čez nekaj mesecev druga vlada in zgodile so se jim še kakšne predčasne volitve, Stare skorumpirane politične stranke so zamenjale nove politične stranke, ki pa so takoj, ko so prišle na oblast postale stare stranke z vsemi negativnimi atributi svojih padlih političnih predhodnic. Levo in desno v javno deklariranih načelih političnih strank ne pomeni nič, ker nihče več ne uspeva ločevati med levim in desnim diskurzom njihovih programov in prakso, ko se dokopljejo oblasti in dobijo v svoje roke vse zvode upravljanja z državo in družbo. Nekam hudo podobno z razmerami v Sloveniji.

V nečem pa se pogumni Bolgari le zelo razlikujejo od kompromisarskih in celo že krepko prestrašenih ter ubogljivih Slovencev. Z zelo podobnimi grožnjami, kot na primer zadnje čase Sloveniji, grozi Bruselj tudi Bolgarom. Vendar so se  ti odzvali na te grožnje precej drugače kot Slovenci, ki so sklonili glavo in ponižno stopajo v čas novih poceni razprodaj ekonomskih in finančnih ter razvojnih postulatov svoje države, ter prestrašeno stopajo v čas še večjih odrekanj in še večje bede ter siromaštva  in so pripravljeni celo zavreči vse zgodovinske nacionalne in državne interese. Bolgari so prepoznali nevarnosti in pasti takšne ekonomske, finančne in razvojne doktrine kot jim jo vsiljujejo Bruselj, nekatere najbolj razvite in finančno močne zahodne države EU in domače roparske elite ter so jih množično zbrani na ulicah Sofije in nekaterih drugih bolgarskih večjih mest, vse skupaj nekam poslali ter Bruslju jasno pokazali sredinec.

Tako prav te dni svojim domačim izkoriščevalskim političnim, gospodarskim in finančnim elitam kot Bruslju in celotni EU sporočajo, da se tega na tak način več ne gredo. Okrog 80 odstotkov državljank in državljanov Bolgarije izjavlja, da so v tistem nesrečnem vzhodno sovjetskem socializmu živeli neprimerno bolje kot živijo danes v "demokratičnem (?) kapitalističnem sistemu v okviru EU. Pri tem se tudi vedno več ljudem in to ne le v Bolgariji ali Sloveniji, temveč tudi v mnogih drugih državah juga EU povezave, zastavlja zelo resno vprašanje komu in čemu služi država in v njej uveljavljen družbeni, politični, gospodarski, finančni ter pravni red, če ne prvenstveno večinskemu delu državljank in državljanov te države? Družbeni sistem, ki služi le ozkim domačim družbenim elitam ter elitam in mednarodnim institucijam izven države in mu ljudske množice služijo le kot sredstvo za zagotavljanje določenih "višjih" ciljev in zagotavlja ter varuje prvenstveno koristi elit, ni ne legalen in ne legitimen in ima ljudstvo vso pravico ter celo zgodovinsko dolžnost, da se mu odločno upre. Prav to so spoznali pogumni Bolgari in njihov boj je tudi naš boj. Je boj za osvoboditev ter boljši jutri za celotno južno Evropo.

Danes je vstala Bolgarija, rohni Grčija, pod jarmom zahtev in izsiljevanj tako imenovane fašistične trojke ječijo Portugalska, Španija in Slovenija. Kmalu lahko pričakujemo, da se bodo oglasili Romuni, Madžari, Hrvati in ljudstva drugih držav nastalih na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Očitno politične, kapitalske in finančne elite zahodnega dela EU povezave in oblastniki ter dvorjani na EU dvoru v Bruslju še niso dojeli, da danes na ulicah mest južne Evrope ne demonstrirajo več pripadniki ali potomci elit nekdanjih komunističnih režimov, temveč mladi in izobraženi državljani ter državljanke, ki jih s prejšnjimi socialistično komunističnimi režimi več prav nič ne povezuje in do preteklosti nimajo kakih nostalgičnih ali politično ideoloških navez. Na ulicah mest južne Evrope, in tako tudi danes v Bolgariji, demonstrirajo mlade generacije, ki so tako zelo deklarirano družbo demokracije, svobode in človekovih pravic za vse,  vzele hudo zares in ki niso več pripravljene enega terorja zamenjati za drugega.

Nekaj časa se bo morebiti z demagogijo in agresivno propagando ter zastraševanjem, izsiljevanjem in grožnjami dalo vzdrževati obstoječa razmajana družbena stanja v državah juga EU povezave. Dolgo pa zagotovo več ne. Prej se bodo v celotni EU povezavi tega zavedli in začeli stvari reševati na primeren in za ljudstva teh držav znosen način, prej se bo lahko celotna EU stabilizirala in morebiti kdaj celo zaživela v kakšnem novem razvojnem in produktivnem ter predvsem socialno in politično mirnejšem novem zagonu. Sam v to več ne verjamem.

Dogodek, ki je kulturno vznemiril Gornjo Radgono!

Vasja ROVŠNIK, glavni krivec

V tem blogu objavljene fotografije so posneli sodelavci pomurskih portalov: pomurje.si in Pomurec.com

V soboto 13.07. in nedeljo 14.07.2013 je mladi Radgončan Vasja ROVŠNIK s svojo ekipo sodelavcev in amaterskih zanesenjakov ponovno navdušil premnoge Radgončanke in Radgončane ter okoličane od blizu in daleč, ki so masovno napolnili dvorišče radgonskega gradu, da bi si ogledali njegov tretji film z naslovom KOLEGA. Gledalke in gledalci so bili več kot vidno navdušeni in so to tudi odkrito pokazali z gromkimi aplavzi ob prihodu celotne ekipe na dvorišče gradu pred samim prikazovanjem filma, s svojimi odkritimi čustvenimi reakcijami med predvajanjem filma, ob nagovoru glavnega krivca za ta prečudovit kulturni dogodek Vasje ROVŠNIKA ter na koncu predstave še, ko se je gledalkam in gledalcem celotna ekipa za obisk zahvalila s svojo predstavitvijo in prisrčnim poklonom.

Dvorišče radgonskega gradu bi bilo kmalu pretesno

Res enkraten dogodek za malo obmejno mesto Gornja Radgona, ki ga ni zasenčila niti vidna odsotnost predstavnikov lokalnega radgonskega kulturnega in političnega življenja. ki se jim praviloma na kakšnih državno ali občinsko pomembnih proslavah ter prireditvah rezervirajo prve vrste. Tokrat je v prvih vrstah bilo mesto rezervirano za novo komponirano radgonsko kulturo v najširšem pomenu besede in njeno občinstvo vseh starostnih ter socialnih kategorij, ki je že krepko naveličano dosedanje klišejske ter elitno navdihnjene kulturne ponudbe lokalnih kulturnikov. Režiser, scenarist in sploh pri filmu deklica za vse , Vasja ROVŠNIK s svojimi prijatelji in sodelavci, ni ponovil napake svojih starejših kolegov in kolegic ter uradnih občinskih organizatorjev kulturnih prireditev v kraju in ni podcenil intelektualnega nivoja gledalk ter gledalcev. To se je ustvarjalcem radgonskih filmskih dosežkov ter organizatorjem predstav poplačalo z masovnimi obiski vseh njihovih prireditev ter navdušenimi odzivi gledalk in gledalcev. Očitno so se ves čas zavedali, da vsega tega ogromnega truda in odrekanja v svoje filmske stvaritve ne investirajo in tega ne počnejo le zaradi sebe in lasnih zadovoljstev, temveč predvsem za množice tistih, ki si bodo njihove filmske izdelke ogledali in jih potem nagradili ali pa morebiti celo zavrnili.

Gledalke in gledalci so bili navdušeni

Danes ni več prav nobenega dvoma, da so radgonska dekleta in fantje pod vodstvom Vasje ROVŠNIKA uspeli, bili nagrajeni in kar je pri vsem še kako zelo pomembno, publika jim je oprostila vse tiste male tehnične spodrsljaje, ki jih je lahko ostro kritično oko ob gledanju filma zaznalo. Kar me je ob vsem tem še posebej navdušilo in pa malo tudi presenetilo je, da pri ustvarjalcih filma od režiserja Vasje, do tehničnih sodelavcev in predvsem domačih odličnih igralskih naturščikov, ni bilo opaziti zadrege, kakšnega morebitnega sramu ali celo strahu pred povsem domačim občinstvom. Pred svoje gledalke in gledalce, ki so bili v veliki večini njihovi sokrajani in someščani,sodelavci, prijatelji, kolegi in celo mnogi sorodniki, so se pogumno postavili kot bi jim želeli reči: tukaj smo, takšni smo, to zmoremo, to smo ustvarili za vas, vi pa sodite. In sodba gledalk in gledalcev je bila izrečena takoj po končanem filmu v obliki glasnega in dolgotrajnega aplavza, mnogih prisrčnih nasmeškov na licih, stiskih rok in trepljajih po ramenih, besedah pohvale in vzpodbude, da naj nadaljujejo, vztrajajo in svojo zvesto ogromno publiko v bodočnosti še osrečijo s kakšnim svojim filmskim dosežkom. V gornji Radgoni se je zgodil čudež, Ne, ni se pokazala podoba Gospoda, kakšnega angela in tudi Marije ne. V soboto in nedeljo zvečer skozi grajska vrata radgonskega gradu na prizorišče filmskega kulturnega dogodka tokrat nista imeli vstopa znani in skoraj prislovični slovenski lastnosti zavist in škodoželjnost. Ostali sta nekje  daleč zunaj in vstopali so le srčni ljudje odkritih misli, ki so uživali v sreči ustvarjalcev filma in jim to tudi pokazali.

Režiser Vasja ROVŠNIK  predstavlja svojo filmsko ekipo

Mislim, da sem premnogim rednim in tistim občasnim obiskovalcem teh blogov, dolžan vsaj v nekaj besedah predstaviti tudi vsebino filma, ki ga je radgonska publika s takšnim navdušenjem sprejela. Režiser Vasja ROVŠNIK skozi film pelje dve vzporedni zgodbi, ki se potem zlijeta v eno zaključeno celoto. V prvi nastopata kolega Bojan Borko, ki ga v filmu upodobi igralec Jurij HUSAR in Srečko Novak, ki ga igra Iztok HORVAT. Bojan Borko in Srečko Novak sta čisto povprečna državljana, delavca  živeča v manjšem slovenskem kraju, ki svoj čas zapravljata ob gledanju televizije, pitju piva in politikantstvu. Borka politika niti preveč ne zanima in v njej ne vidi rešitve za svoje osebne socialne težave. Nekaj drugega je njegov pivski kolega Novak, ki je padel pod vpliv demagogije skrajne slovenske desnice in je posvojil sovražno vedenje do vseh drugačnih in ki niso Slovenci. Odločil se je, da "gre v politiko" in na svojih političnih nastopih udriha po "južnjakih", istospolnih in fizičnih delavcih. Na koncu filmske zgodbe se razide s svojim družbeno razrednim kolegom in konča v tresočem avtomobilu z lokalno novinarko.

Iztok HORVAT kot Srečko Novak

Čeprav je režiser Vasja ROVŠNIK pred pričetkom predvajanja filma gledalke in gledalce opozoril, da je film ena sam fikcija in da nič kar bomo v filmu videli nima osnove v realnem življenju, mu sedaj, ko smo film videli, tega seveda ne verjamemo več. Prav na smeh mi gre, ko se spomnim koliko pomembnih ter manj pomembnih in znanih ter malo manj znanih novinark je v bližnji preteklosti svojo novinarsko kariero začelo ali jo utrjevalo med rjuhami z hitro vzpenjajočimi ter ideološko agresivnimi politiki. In tudi danes ni kaj veliko drugače. Novakovo nadaljnjo politično in karierno pot nam potem režiser pokaže v filmu Kolesarji v temi. Prav tako je slovenska dežela  tudi še danes polna polpismenih in intelektualno zavrtih ter ideološko zaslepljenih političnih Novakov, ki strašijo po deželi slovenski ter se vsiljujejo ljudem na vsakih lokalnih ali državnih volitvah. In prepolna je dežela slovenska tudi nesrečnih Borkov, ki v tovarnah delajo za 500 evrov ali celo manj, oziroma jih vedno več sploh nikjer ne dela, si zaradi socialno izključevalnih razmer ne morejo ustvariti svojih družin ter so izločeni in odrinjeni na družbena obrobja. Dnevi in leta jim tako tečejo ob delu v tovarni ali kje drugje in potem popoldnevi ter večeri ob gledanji televizije, pitju piva in zapravljanju časa ter svojih življenj v brezplodnih politikantskih čvekanjih. Odličen prikaz današnjega časa obstoja kapitalističnih tlačanov in sužnjev ter novo ustvarjenih intelektualnih invalidov.

Oba igralca, Jurij HUSAR in Iztok HORVAT, ki sta nastopila v glavnih vlogah pivskih kolegov, sta svojo nalogo odlično opravila in res izvrstno odigrala. V premnogih profesionalnih filmih smo lahko videli veliko filmskih naturšćikov, ki so bili igralsko mnogo manj prepričljivi in svoje honorirano delo opravili veliko slabše.

Druga vzporedna zgodba v filmu  pa govori o serijskem morilcu, ki v istem času skrivnostno mori po naključju izbrane žrtve ter povzroča policiji velike težave pri njegovem odkrivanju. Junaki prve in druge zgodbe se skozi film kot po naključju srečujejo, zapletajo v resne in komične situacije in jih ob koncu filma režiser ponovno loči. Skrivnostnega morilca policija nikoli ne odkrije in so po režiserjevi zaslugi  le gledalci obdarjeni s častjo, da se jim zvito nakaže morilca, ko kraj bivanja zapusti ter odide v neznano. Trgovski potnik, ki smo ga gledalci imeli na sumu, da je ta tako iskani nesrečni večkratni in skrivnostni morilec, pa konča v bolnišnici za duševne bolezni.

Ob zaključku tega zapisa s katerim se želim tudi sam pokloniti velikemu uspehu režiserja Vasje ROVŠNIKA in vsem njegovim tehničnim sodelavcem ter predvsem še odličnim igralcem, imam kar malo slabo vest, ker ne morem z imeni in priimki ter njihovimi vlogami navesti vseh v filmu nastopajočih. Dekleta in fantje odlični ste bili. To je bil vaš tretji skupni večji filmski projekt in dobili ste nove izkušnje, nova znanja ter spoznanja. Ne dovolite, da vas kar koli ustavi in svojo obetajočo pot pogumno nadaljujte. Ker vas vzpodbuja, podpira in občuduje ogromna množica gledalk in gledalcev, ki odslej niso več samo to, temveč so te dni postali širši del vaše ekipe. Imate to kar bi si premnogi vaši kulturno delujoči kolegi in kolegice še kako želeli.

Hvala vam in oprostite za malo egoistične pristranosti v tem zapisu!

Strup Actara ponovno mori čebele v Pomurju!

   




Opis strupa:

Actara 25 WG je sistemični insekticid s specifičnim kontaktnim, želodčnim in sistemičnim delovanjem na grizoče in sesajoče insekte. Aktivna snov tiametoksam spada v skupino neonikotinoinskih pripravkov in ima hiter t.i. "knock-down" učinek, prav tako pa učinkovito ščiti rastline pred novimi napadi škodljivcev (tudi do 2-3 tedne po aplikaciji).

Uporaba:

na vinski trti za zatiranje:
- ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus) in
- zelenega škržatka (Empoasca vitis)  v odmerku 200 g/ha. Škržatke zatiramo v časovnem intervalu 21 dni.

Pripravek učinkovito zatira vse razvojne stadije ameriškega škržatka. Najbolj je učinkovit, če ga uporabimo v zgodnjih stadijih ličinke (L1 do L3). Tretiramo v skladu s tehnološkimi navodili za zatiranje ameriškega škržatka. Pripravek učinkovito zatira ličinke zelenega škržatka, najbolj učinkovit je, če ga uporabimo v zgodnjih stadijih ličink

Opozorilo:

Sredstvo je strupeno za čebele. Zaradi zaščite čebel in drugih žuželk opraševalcev  ne tretiramo med cvetenjem gojenih rastlin in podrasti. Pri tretiranju jablan, hrušk in breskev moramo zaradi zaščite neciljnih členonožcev upoštevati netretiran varnostni pas 15 m do nekmetijske površine. Pri tretiranju jablan, hrušk in breskev je potrebno preprečiti onesnaženje vodotokov, vodnjakov, jezer in vodnih izvirov tako, da tretiramo v oddaljenosti najmanj 20 m od njih. Pri vseh drugih uporabah sredstva  ne smemo tretirati v območju 15 m tlorisne širine od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda.

 

                                                                     *  *  *

Fotografija je simbolična

Včeraj dne 09.07.2013 sta dva čebelarja v neposredni oklici Gornje Radgone zaznala masovno umiranje pašnih čebel. Pogled na tla pred čebelnjakoma in na naletni deski je bil res grozovit Na tleh je ležalo vse polno mrtvih čebel od katerih so mnoge še nemočno trepetale s krilci in v mukah umirale. Čebele pa so umirale tudi v panjih in so jih zdrave čebele potem odnašale iz panjev ali pa jih kar porivale skozi žrela panjev in v svojem samoohranitvenem nagonu ter instiktivnem zavedanju hude nevarnosti za čebeljo družino so se trudile čim prej očistiti panje.

Danes sta čebelarja preko številke 112 sprožila prijavo nesreče in odzvala se je kmetijska inšpekcija, terenska veterinarka, policija in fitosanitarna inšpekcija. Odvzeti so bili vzorci mrtvih čebel za analizo in ugotovitev strupa, ki je tako masovno pomoril čebele. Vsaka od državnih služb je svoje delo korektno in pri čebelarjih ažurno opravila. Našla sta se tudi že povzročitelja tega pomora čebel, ki sta včeraj dopoldan ,med 09. in 11.00 uro v neposredni bližini čebelnjakov škropila svoje vinograde s hudim strupom Actaro. Ta strup je že v lanskem letu moril čebele in nesrečna zgodba se je v tem letu le še ponovila. Nekaj okoliških čebelarjev, ki se je popoldan slučajno zbralo in zaskrbljeno komentiralo zadnje dogodke s ponovnimi zastrupitvami čebel, zanima predvsem okoliščina, da ima v tem okolju daleč največ največ vinogradov podjetje Radgonske gorice, ki svoje ogromne vinograde vzdržuje veliko boljše kot mnogi mali posamezni vinogradniki in boljše skrbi za zdravstveno varstvo ter zaščito vinske trte, pa nikoli s svojimi dejanji ne ogrozi ter ne zastrupi čebel. Tem nekaj nevestnim posameznim malim vinogradnikom  bo torej potrebno na učinkovit način dopovedati, da je potrebno zakone in navodila proizvajalcev škropiv strogo spoštovati ali pa prevzeti vso odgovornost za posledice.To pa je naloga države in njenih institucij, ki bodo pač morale svoje delo strokovno in korektno opraviti ter tako zaščititi ogrožene živali in ljudi.

Pri tem se postavlja resno vprašanje zakaj se nekateri manjši vinogradniki nikakor ne želijo držati navodil proizvajalca ter pozitivnih predpisov, ki jasno določajo, da je s takšnimi in podobnimi hudo strupenimi škropivi dovoljeno škropiti le zelo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer in v popolnoma brez veternih pogojih. Kot pravijo nekateri čebelarji je to zaradi tega, ker pristojne inšpekcijske službe in drugi državni organi nikoli nobenega postopka ne izpeljejo do konca in le v zelo redkih primerih potem pride do kaznovanja povzročitelja. V lanskem letu je država raje kot, da bi postopek izpeljala do konca in obremenila ter kaznovala povzročitelje, kar sama iz proračuna izplačala odškodnine prizadetim čebelarjem. 

S takšnim ravnanjem daje državo potuho onesnaževalcem naravnega prostora ter nevestnežem, ki s strupi ravnajo po svoje in neodgovorno ter s tem ogrožajo živali in tudi ljudi v neposredni bližini škropljenja. V naravnem okolju v katerem tako masovno zaradi zastrupitve umirajo čebele ne morejo  biti varni niti ljudje in še manj dojenčki, ki jih matere popeljejo ne večerni sprehod in "čist" zrak. Kdaj bo končno nekdo naredil konec vsakoletnim masovnim pomorom čebel, ker tudi potrpežljivost čebelarjev je že zelo na kocu. Niso več dolgo pripravljeni vlagati ogromnih svojih sredstev v sanacijo čebeljih družin po kakšnem takšnem pomoru in tako zagotavljati prepotrebnega nacionalnega čebeljega fonda ter ustrezne teritorialne pokritosti države s čebelami.

Čebelarji sami že nekaj časa od države in njenih institucij zahtevajo, da jim preneha sama izplačevati odškodnine, temveč naj raje poskrbi, da bodo odškodnine čebelarjem plačevali povzročitelji in ne vsi slovenski davkoplačevalci. Čeprav je čebelarstvo daleč najmanj produktivna in dobičkonosna kmetijska dejavnost, nimamo druge izbire kot, da ga na vsak način rešimo, zavarujemo in ohranimo.Čebelarstvo v Sloveniji ohranja okrog 7500 malih ljubiteljskih čebelarjev, ki od svojega hobija nimajo finančnih dobičkov in profitov, temveč v veliko primerih za ohranjanje svoje ljubiteljske dejavnosti vlagajo še denar iz svojih plač in pokojnin. Tudi zaradi tega si skupaj s svojimi čebelami zaslužijo, da jim stopimo ob bok in jim pomagamo rešiti čebele, ker s tem rešujemo sebe in svoje otroke ter vnuke. Če bodo odšle čebele, bomo vsi mi odšli z njimi.

KOLEGA - nov dosežek gornjeradgonskih filmskih zanesenjakov!

Pogostejši obiskovalci strani teh blogov se bodo zagotovo spomnili prispevka o celovečernem filmu "Kolesarji v temi", ki so ga pred časom ustvarili gornjeradgonski filmski zanesenjaki in ga je domače občinstvo z velikim navdušenjem sprejelo in si ga hodilo masovno ogledovat.

Tokrat so svoje zveste gledalke in gledalce ponovno prijetno presenetili in v prihodnjih dneh bodo svojim filmskim oboževalcem na ogled ponudili nov filmski izdelek. Gornja Radgona bo tako ponovno doživela enkraten in veličasten filmski kulturni dogodek.

V soboto 13. julija bodo zvečer ob 20.00 uri na radgonskem gradu predstavili svoj nov projekt v režiji Vasje Rovšnika, celovečerni film z naslovom Kolega. Zgodba tokratnega filma Kolega posega v čas pred časom, ki ga zajema ter nam ga predstavlja vsebina filma Kolesarji v temi. Časovno se torej zgodba premika nazaj in ne naprej v časovno nadaljevanje kot bi gledalci lahko pričakovali in kot je največ krat tudi običajno. Scenarist, režiser in vsestranski mobilizator gornjeradgonskih filmskih projektov Vasja Rovšnik nas s svojimi sodelavci in  kolegicami ter kolegi, ki z njim v projektih sodelujejo, ponovno prijetno preseneča.

Prebivalci obmejnega mesteca Gornja Radgona in okoličani bodo tako ob koncu naslednjega tedna ponovno obdarovani z lepim kulturnim dogodkom, ki jim ga bodo podarili domači ustvarjalni zanesenjaki. Dosežki Vasje Rovšnika in njegovih zavzetih sodelavk ter sodelavcev, so vredni vsega občudovanja in vse hvale, ker temelji delo celotne ekipe na vseh dosedanjih uspešno izvedenih projektih, na čistem prostovoljstvu in velikih osebnih odrekanjih slehernega izmed njih. Igralke in igralci, ki v filmih nastopajo so amaterji ali kot bi filmski profesionalci rekli, so čisti naturščiki. Tudi tehnični sodelavci pri filmskih projektih so pretežno laični navdušenci. Vsi skupaj pa so doslej pokazali izredno odgovoren odnos do skupno dogovorjenih ter sprejetih obveznosti, ker so se zavedali, da le na tak način lahko uspejo in dosežejo uspeh, se dokažejo in ustvarijo tako veličastne ter nepozabne kulturne projekte. Občina Gornja Radgona mora biti ponosna nanje in jim mora to svoje spoštovanje na primeren način tudi izkazati.

NASLOV FILMA: KOLEGA

ŽANR: triler, komedija, misterij

DOLŽINA: 90 min

REŽIJA, SCENARIJ, MONTAŽA: VASJA ROVŠNIK

IGRAJO: JURIJ HUSAR, IZTOK HORVAT, BORIS JAUŠOVEC, BORUT STERGAR, SAMO TUŠ, DUŠAN RADIČ, DENNY THERAUX, MANJA RANC-KOSAR, MELITA HAMLER, SONJA KARLO, JERNEJ ŠAVEL, GREGOR ŠMID, GORAN GLAVAČ, MIRKO FRAS, DUŠAN RAKAR, BORIS JAUŠOVEC, SANDRA MITROVIĆ, RAJKO MITROVIĆ, VITO DUNDEK, DAMIJAN SOVEC, SERGEJ BRANDL, VALENTINA ŠKAFAR, JURE VOLF, ZORAN SMILEVSKI, DARE DVANAJŠČEK, PETER JANČAR, SAŠO REBRICA, ROK KOROŠEC, JOSIP MEKIŠ, DITKA VOLF, KRISTJAN KOLBL, POLDI IVANEK, NIKO PINTARIČ, DARKO FIRŠT, MATEVŽ FIRŠT, TONE REGORŠEK, DARKO FRAS, EMIL HOLC, BERNARD TIVADAR, DARE BRUMEN in drugi.

KAMERA: VASJA ROVŠNIK, DOMINIK FRAS, BORUT STERGAR, TOMAŽ HOJNIK

DIREKTOR FOTOGRAFIJE: DOMINIK FRAS

TON: LEON ŽNIDARIČ, VASJA ROVŠNIK, ZORAN SMILEVSKI

MASKA: BOŠTJAN RAUTAR

LUČ: DOMINIK FRAS, VASJA ROVŠNIK IN DRUGI

GLASBA: RUŠPROJEKT MUSIC, SIGUR ROS, THERAPY?, WRONG

PRODUCENT: JOŽE GLAŽAR

Plot: Film je predzgodba lanskega celovečernega filma Kolesarji v temi. Dogajanje je postavljeno v leti 2012/13, v fiktivno pomursko mestece. Protagonist zgodbe je (spet) Bojan Borko, mali človek srednjih let, ki vsak dan s kolegom Srečkom, ki je hkrati njegovo popolno nasprotje, popiva ter gleda TV, medtem ko po severovzhodnem delu države lomasti množični morilec, ki žrtev ne izbira. Medtem ko policija tava v temi, spremljamo začetek politične kariere Borkovega kolega Srečka Novaka, njun konflikten medsebojni odnos, ki se zaradi ideološkega nestrinjanja vedno bolj lomi, ter odnos med s službo preobremenjenim očetom in njegovim metroseksualnim sinom. Hkrati je skozi vrstice prikazana tudi shizofrena situacija, v kateri se je zavoljo finančne, politične in vrednotne krize znašel razklani slovenski narod, še posebej v od države pozabljenih regijah, kot je npr. Pomurje.

V filmu prostovoljno nastopa več kot 40 Radgončanov, katerih nihče nima formalne filmske izobrazbe. Film je bil posnet na več lokacija v Radgoni in Pomurju, od februarja do julija 2013.

Proračun filma bo znašal okoli 3000€. Igralci, ekipa in režiser so film posneli brez honorarja, le z najosnovnejšo opremo (fotoaparat, objektiv, diktafon).

Kako dolgo še tako cenjene dame poslanke in gospodje poslanci?

Včerajšnja izredna seja Državnega zbora Republike Slovenija je ponovno pokazala, da je nujna čimprejšnja intervencija ljudstva. Prebivalstvo države ječi pod bremeni denarnih obremenitev s katerimi plačuje slaboumnosti, nesposobnosti in pokvarjenosti preteklih oblastnih političnih garnitur, realni sektor je pred propadom in komaj še diha, pred sesutjem so pokojninski sistem,  zdravstveni sistem, škripa v izobraževalnem sistemu, sesuvajo pravosodni sistem in 90 izvoljenih poslank in poslancev si v parlamentu privošči dan blebetanja in slaboumnega čvekanja. Uprizorili so nam pravo slaboumno politično in ideološko seanso.

In ob tem početju prav uživajo ter trenirajo svoje retorične sposobnosti in krepijo lastne tehnike manipulacije, laži, sprenevedanja ter mešanja megle. Sramota brez primere. In vse to počnejo ljudje, ki jih je ljudstvo ( posredno ) izvolilo, da bi upravljali z državo in v njej živečim državljankam ter državljanom zagotavljali pogoje za znosno življenje. Izgovori tistih "levih?" poslank in poslancev, da so jim to izredno sejo slaboumnega blebetanja vsilili Janševi esdeesovci in Ljudmilini boga boječneži v skladu s poslovnikom, so le žalostno izgovarjanje in lažno opravičevanje pred slovensko javnostjo. Ker so vedeli kako se bo ta izredna seja odvijala in kaj ter o čem se bo tam nakladalo in govoričilo, bi tako lahko povsem mirno ves ta zrežiran ideološki parlamentarni cirkus s svojo kolektivno odsotnostjo preprečili ter pustili avtorje scenarija in njihove vernike, da uživajo v združbi čvekanj enako mislečih.

Pa tega niso storili, temveč so ponujeno igro sprejeli in v njej veselo sodelovali. Tako so eni kričali, da je rdeča zvezda fuj in drugi so jim v enakem zanosu vračali, da je rdeča zvezda vsega spoštovanja vreden simbol. Drug drugega so obmetavali z nekimi nevidnimi strici iz ozadja in niso desni navedli nobenega strica levičarjev in ne levičarji nobenega strica desničarjev. Če ti strici res obstajajo, potem jih imajo oboji za cele črede. Sam pa menim, da so ti nevidni strici kar gospe in gospodje poslanski blebetači sami, njihovi strankarski liderji in drugi njihovi pokvarjeni pajdaši iz elitnih združb, ki jim pripadajo in ki jim zagotavljajo oblast v državi.

Odkar je bil prvak desnice Janez Janša nepravomočno obsojen na ljubljanskem okrajnem sodišču, se dnevno vršijo razne politično ideološke seanse "Ivanovih bratov" in njihovih zvestih pristašev, kot jih malce zlobno označuje moj znanec, v katerih avtoritativno nastopajo razni, predvsem pravni "strokovnjaki", ki razdirajo take, da se za glavo prijemljejo celo tisti, ki o pravu malo ali nič ne vedo. Še največjemu zarukancu v tej deželi se je že posvetilo, da je vse to namenjeno le neizmernemu političnemu, pravno "strokovnemu" in še kakšnemu pritisku na drugostopenjsko sodno instanco, da bi tako pod pritiskom "javnosti" sodno odločitev nižjega sodišča spremenila ter Janšo oprostila vseh obtožb. Prava blamaža pa je, da sta v to igro zarote in rušenja pravnega reda v državi, sramotenja institucije pravosodja in pritiskov nanj iz ozadja vpletena celo strankarska kolega  DL in ministra aktualne vlade Alenke Bratušek.

Oblastniki v Sloveniji so očitno izgubili že ves občutek za odgovornost ter normalnost in  pomembni so jim le še njihovi osebni ter kolektivni strankarski, politični in ideološki interesi ter koristi. Ljudstvo je tu očitno le kot neko nujno zlo brez katerega pač ne gre, ker za njihovo lepo ter lagodno življenje nekdo pač mora delati, plačevati in se žrtvovati. Od vseh treh vej oblasti, zakonodajne, izvršne in pravosodne, je le še pravosodna bila doslej deležna nekaj zaupanja ljudstva in to je verjetno tudi razlog za strah pri pripadnikih drugih dveh vej oblasti, da se sedaj tako složno trudita zrušiti prav pravosodje. Ker prav med člani oblastnih garnitur, vrhovih političnih strank in drugih političnih ter ideoloških združb in institucij, nekdanjih in sedanjih, ter njihovimi levimi in desnimi pajdaši ter strici iz ozadja, je kar cela armada takih, ki imajo zelo tehtne razloge za strah in nelagodje, da bi se lahko že jutri znašli v kolesju pravosodja in bi jih doletele pravične kazni. Če želimo v državi rešiti neodvisnost pravosodja in mu tako zagotoviti nadaljnje delovanje in s tem rešiti državo Slovenijo pred dokončnim propadom, potem bi moralo ljudstvo takoj zamenjati vse garniture, ki obvladujejo drugi dve veji oblasti. Razlogov, da ljudstvo zahteva takojšen odstop vlade in celotnega Državnega zbora je več kot dovolj in bi se to moralo čim prej tudi zgoditi. Včerajšnja izredna seja državnega zbora je le še dodatna potrditev, da se mora to takoj dogoditi. Sploh ni pomembno kaj si kdo od posameznikov med državljankami in državljani misli o slovenskem pravosodju, sedaj mu moramo takšnemu kot še je ter v korist nas samih in naših potomcev, ponuditi svojo zaščito in ga obvarovati pred vsemi zunanjimi napadi, ki jih je te dni deležno. S tem, ko bomo rešili pravosodje, bomo rešili pravno državo ter tudi demokracijo in človekove pravice v državi Sloveniji. Smo že na pragu diktature in tega se moramo zavedati ter se skušati izviti iz njenih grozečih krempljev.

Težko je ljudem na silo vsiliti malikovanje novih ikon!

Ko so pred časom osamosvojiteljski junaki sami sebi odkrivali to nesrečno spominsko ploščo na Roški v Ljubljani, sem imel res zelo mešane občutke. Nekako se mi pač ni zdelo primerno, da se spominska obeležja postavljajo živim, za kar koli pač že zaslužnim, in še manj se mi je zdelo primerno, da ti živi zaslužni pri tem v prvi vrsti sodelujejo. Verjetno sem res idealistično nazadnjaški in ne razumem novega časa ter nisem v stanju pravilno ovrednotiti ter oceniti zaslug določenih ljudi kot tudi ne zgodovinske pomembnosti nekega časa in pomembnosti  dogodka.

Ker se v tej preljubi deželi v zadnjih dvajsetih letih vse privatizira, bi po neki naravni logiki stvari pač tudi sam moral razumeti in to seveda tudi intimno sprejeti, da so predmet privatizacije lahko tudi zgodovinski  družbeni dogodki. Proces privatizacije osamosvojitve Slovenije teče že kar nekaj časa in postaja vedno bolj nasilen in grob ter pripeljan na peščico najbolj izpostavljenih oseb. Tisoči drugih aktivno sodelujočih po vsej slovenski deželi so tako postavljeni na obrobje zgodovinske pomembnosti in se jih občasno h kakšni proslavitvi ali drugi priložnosti nekaj povabi le kot politično in ideološko dekoracijo.

Edini junaki tistega časa so si torej odkrili spominsko ploščo in se tako želeli za vedno zapisati v zgodovino naroda na južni strani Alp. Ivan Borštner, ki je dobršen del takratne zgodbe zakuhal je sicer manjkal. So pa to zgodovinsko obeležje družno odkrivali Janez Janša, David Tasič, Igor Bavčar in Franci Zavrl. Do malih zapletov naj bi prišlo že ob samem dogodku odkrivanja spominske plošče, ko so nekateri od opazovalcev dogodka iz ozadja, na račun  prisotnih navdušenih podpornikom velike četverice, samih osamosvojiteljskih junakov ter dogodka samega, naslovili nekaj ne prav prijaznih opazk. Verjetno jih je med ostalim motilo tudi to, da sta kar dva izmed odkriteljev te plošče v kazenskem postopku za ne ravno nedolžna kazniva dejanja. Ob takšnih in podobnih dogodkih se pogosto spomnim starega znanega reka o bogovih in volih, ki pravi nekako takole, da tisto kar pripada bogovom ne gre tudi volom. In ker so bogovi zemljo že zdavnaj zapustili ter odpotovali v nebo, so na zemlji ostali le še voli, ki pa božjih časti ne morejo biti deležni.

Že po nekaj dneh so tablo in njeno neposredno okolico na fasadi zgradbe neznanci pomazali z grafiti:

"Korupcija. Gotovi ste. 25. 6. 2013 JBZ v zapor. Sramota. Lopovi.". Dva dni nazaj pa je tabla celo skrivnostno izginila in sedaj jo išče policija. Tako je del slovenske javnosti na ne ravno najbolj posrečen način vsem sporočil, da se s takšnimi dejanji ne strinja in jih ne podpira. Skoraj gotovo jih Zavrl in Tasič nista motila in so ju smatrali bolj kot nujen personalni dodatek v procesu poveličevanja drugih dveh znanih udeležencev odkrivanja spominske plošče.

Vsi ti dogodki, ki so sledili svečanemu odkritju te spominske plošče, sedaj to znamenito tablo res uvrščajo med nepozabne zgodovinske dogodke v deželi slovenski. V nasprotnem bi nas večina nanjo že pozabila in čez čas sploh več vedeli ne bi, da je kadarkoli obstajala. So pa ta tabla in dogodki okrog nje ponovno dali veliko razlogov za dodatna poglabljanja razdeljenosti prebivalstva na slovenskem in so tudi dokaz, da se na silo celotnemu prebivalstvu ne da vsiliti čaščenja in malikovanja novih političnih in ideoloških živih človeških malikov. Večine ljudstva se na take ali podobne načine enostavno ne da prevarati in zavesti, ker ima ljudstvu nekje globoko  v svoji družbeni biti programiran zgodovinski varnostni občutek za ocenjevanje kaj je pomembno in kaj to ni. Kdo je za kaj zaslužen in kdo jim je res naredil kaj dobrega in pa  tudi kdo jih je kdaj grdo prevaral za lastne in koristi svojih ožjih pajdašev. Čas vedno vse postavi na svoje mesto in zmeraj, ko ga želi kdo prevarati in na silo prehiteti, se mu zalomi in se ga pošlje na smetišče zgodovine. Roška pa si tega zagotovo ne zasluži kot si tega ne zaslužijo tisoči brezimnih državljank in državljanov, ki so se tam zbirali ter vsi tisti, ki so nacionalno osamosvojitveno gibanje podpirali ter v njem aktivno sodelovali po celotni naši domovini. Njim gredo zasluge ter slava in prav nobenim posameznikom.

Razkrit grd in nevaren obraz diktature ZDA in EU!

Trije veliki možje, so svetovni javnosti v zadnjem letu razkrili vso bedo in metode diktature zahodnih držav, ZDA in njihovega vazala EU. Po njihovi zaslugi vedo danes preprosti ljudje zahodnega sveta veliko več o barabijah političnih in drugih elit zahodnega sveta, ki jim trenutno načeljuje "Nobelov nagrajenec"  za mir in ameriški predsednik Obama. O voditeljih držav združenih v EU povezavi pa skoraj ni vredno izgubljati besed, ker med njimi danes ni prav nobenega verodostojnega, ki bi lahko bil v ponos državljanom svoje države, ki so ga izvolili.

Na hudo majavih temeljih mora temeljiti celotna zahodna civilizacija, če jo lahko omajata in celo ogrozita dva pogumna človeka, ko razkrijeta le del zaplotniških aktivnosti s katerimi se "veliki zahodni prijatelji in zavezniki" medsebojno obdelujejo in iz katerih je razvidno, da ko jim ameriški predsednik Obama primaže krepko zaušnico na eno lice, mu takoj ponižno nastavijo še drugo. Tako danes ni več neko veliko negativno ali celo grozljivo presenečenje to kar sta svetovni javnosti razkrila Edward Snowden in Julian Assange, temveč je pravo presenečenje kako so se na ta odkritja odzvali ter potem ravnale vlade ter voditelji prizadetih in hudo ponižanih zahodnih držav. Res prava sramota in zelo slabo znamenje za prihodnost  teh držav in ljudstev živečih v teh zahodnih državah.

Edward Snowden

Julian Assange

Juan Morales

Prav neverjeten in nič dobrega napovedajoč, pa je zadnji dogodek na dunajskem letališču in ravnanje avstrijskih, španskih, portugalskih, francoskih in še nekaterih oblasti evropskih držav do Juana Moralesa, predsednika  neodvisne in suverene južnoameriške države Bolivije. Blamaža neverjetnih političnih in mednarodno pravnih razsežnosti ter demonstracija sile, ki se hudo spogleduje z mednarodnim državniškim terorizmom. Si lahko kdo sploh predstavlja kaj bi se dogodilo, če bi na enak način, recimo, na dunajskem letališču zadržali letalo ameriškega ali ruskega predsednika, letalo s policijo pregledali ali bi jima na njunih državniških potovanjih v državah polovice EU zaprli zračni prostor ter njunim letalom ne bi dovolili vstopa vanj? Točno to so po ukazu ZDA naredili v Avstriji s predsednikom Bolivije Moralesom in oblasti nekaterih evropskih držav so pri tem prav ponižno sodelovale. Suspendirali so mednarodno pravo in javno uveljavili pravo politične, ekonomske in vojaške moči ter državnega nasilja ali celo državnega terorizma.

Takšno ravnanje vlad nekaterih držav EU povezave in ZDA bi prvenstveno moralo zelo zaskrbeti predvsem državljane teh držav, ker se je v tem trenutku tudi ves njihov dosedanji "boj proti mednarodnemu terorizmu" pokazal v povsem novi luči. Dogodek z zapiranjem zračnega prostora predsedniku suverene države ter potem še njegovo ponižanje s preiskavo njegovega letala na dunajskem letališču. bo vsekakor zelo močan mejnik v mednarodnih odnosih in je postavil na hudo preizkušnjo mednarodni pravni red ter s tem tudi mednarodno institucijo OZN. Če je kdo še doslej verjel, da so države EU in ZDA res demokratične, ki spoštujejo pravo v mednarodnih odnosih in suverenost državnih skupnosti vključenih v organizacijo ZN, potem tega odslej zagotovo več ne verjame. Če si voditelji držav tako imenovane zahodne civilizacije in demokracije smejo brez kakršnih koli posledic dovoliti takšno vrsto nasilja nad drugimi državami in njihovimi voditelji, kaj vse si bodo potem še dovolili s svojimi državljankami in državljani.

Veliko tega si posamezni režimi v resnici tudi že dovolijo in ljudje zaenkrat to še nekako sprejemajo ter tolerirajo. Zahodna demokracija dobiva hudo grd obraz in njena ravnanja ne napovedujejo posebej lepe bodočnosti človeštvu. Sedaj tudi že veliko lažje razumemo dogajanja v arabskem svetu in masovna  pobijanja ljudi v Afganistanu, Iraku, Libiji, ter dogajanja v Afriki ter še kje po svetu. Zahodna civilizacija torej vedno bolj temelji in se ohranja na ropanju in pobijanju ljudi v manj razvitih delih sveta ter omejevanju svoboščin ter temeljnih človekovih pravic v državah zahoda.

Država Slovenija in njene državljanke ter državljani smo del tega zahodnega sveta in smo kot člani EU ter Nata  soodgovorni za nedopustna početja, ki jih v "našem imenu" počnejo naše vlade in vlade drugih partneric v EU povezavi. Lahko si zatiskamo oči in mašimo ušesa ter se delamo, da ne vidimo potokov krvi nedolžnih žrtev po svetu in ne slišimo krikov groze ter pozivov po pomoči mnogih nesrečnikov, ki jih tudi v "našem imenu" zatirajo, mučijo in pobijajo naši partnerji v Natu in EU ter naši zavezniki in "prijatelji" v ZDA. V čem se sploh v zahodnem svetu še razlikuje demokracija od diktature, ali pa je to že nov obraz mednarodnega fašizma?

Nekdanji slovenski diplomat in danes poslanec v EU parlamentu Ivo Vajgl je prav šaljivo ter malo  hinavsko izzval slovenske oblasti, da naj dajo politično zatočišče Edwardu Snowdnu. Priznam, da ko sem to prebral, mi je res šlo krepko na smeh. Slovenka politika in oblast, tako tista desna kot ta današnja, za katero pa ne vem kakšna je, le to, da ni leva vem, bi tega možakarja takoj, ko bi jim prišel v roke, izročili Američanom in se pri tem počutili strašno pomembne. Ameriški predsednik Obama pa bi se moral ponovno dati fotografirati s slovenskim predsednikom države Pahorjem, ga sprejeti v Beli hiši ter mu posvetiti 7 minut več svojega dragocenega časa kot mu ga je podaril ob zadnjem izsiljenem skupnem fotografiranju.

Lukšič-Pahorjevi esdejevci vedno najdejo prave kandidate za ministre!

Želel sem si, da se mi h kritičnem pisanju o ministrici za delo družino in socialne zadeve dr. Andreji Kopač Mrak  na teh straneh ne bo več potrebno vračati. Več kot očitno je, da me kadrovski stroj Lukšič-Pahorjeve stranke SD tudi tokrat ni izneveril in na to zelo občutljivo ministrstvo so ponovno instalirali svoj kader, ki ga, oziroma tokrat jo, krasijo prav zlovešče neoliberalno kapitalistične lastnosti.

Tako kot njen predhodnik v tisti nesrečni Pahorjevi vladi dr. Ivan Svetlik, sedaj tudi Mrakova nadaljuje enako politiko omejevanja temeljnih delavskih pravic in spreminjanja slovenskih delavcev ter delavk v prave kapitalistične tlačane in sužnje svojim delodajalcem in režimu. Vendar gre simpatična dama v svojem ministrovanju še veliko dalje in širše tudi na drugih področjih, ki jih njeno ministrstvo pokriva. Z zakonsko prisilo se tokrat loteva celo notranjih družinskih starševskih odnosov in razmerij ter želi celo uzakoniti obvezno "služenje starševskega roka" za očete. Če se mati in oče ne bi uklonila tej napovedani zakonski normi, pa bo kaznovana cela družina z nesrečnim malim otročičem vred.

Kar je enkrat preveč pa je le preveč. Kakor, da cenjena ministrica Mrakova ne bi vedela, da družine ne funkcionirajo po nekih v naprej izdelanih in za vse družine enakih socialnih in ekonomskih šablonah ter v okvirih zelo različnih možnosti. Vsaka družina je zgodba zase in vsaka ima čisto svoje interese ter možnosti in priložnosti svojega družinskega  razvoja ter preživetja. Sprašujem se ali je simpatična ministrica sama pogruntala te bedaste novotarije ali pa se je obdala s tako tupoglavo zadrtimi birokrati in le žanje ter posvaja njihove slaboumnosti, ki ji jih prinašajo na njeno pisalno mizo?

Je pa ta Lukšič-Pahorjeva SD res presenečenj polna politično strankarska združba.  Nasprotujejo spremembam ustave in jih potem veselo podprejo. Nasprotujejo razprodaji državnega premoženja in tudi to potem podprejo. Zavzemajo se za demokracijo in socialno državo, pa delajo vse, da se najbolj krute neoliberalne doktrine uveljavijo in spravljajo ljudi v vedno večjo bedo ter nesrečo. V čem pa se sploh še razlikujejo od toliko kritizirane Janševe SDS? Vsebinsko in v posledicah za ljudstvo v prav ničemer. Pahor in Janša pa sta tako prava politična in ideološka enojajčna dvojčka in oba za bodočnost tega naroda zelo nevarna.

Po stotih dneh vladanja vlade Alenke Bratušek lahko prav mirno zapišem, da se ta vlada, zame kot državljana, prav v ničemer ne razlikuje od predhodne vlade, ki jo je vodil Janez Janša. Vlada Janeza Janše me je ubijala kot se pač to po neoliberalno fašistični ter kapitalistični doktrini spodobi. Hitro, krepko in učinkovito. Vlada Alenke Bratušek pa se je odločila, da me bo ubijala navidez bolj nežno vendar tudi hitro ter učinkovito in ob tem še verjetno pričakuje, da bom v kapitalistično tlačanstvo ter suženjstvo odkorakal z nasmeškom na ustih.

Ministrica Mrakova očitno zelo težko prenaša  s trpljenjem in raznimi mukami razkošno življenje slovenskih brezposelnih delavk in delavcev ter jim želi njihova  že tako nesramno nizka nadomestila še zmanjšati. Razumi kdor to zmore. S  svojimi mizernimi mezdami ne morejo več preživeti niti zaposleni in ne večina upokojencev s svojimi omejevanimi pokojninami in kako naj bi potem preživeli s svojimi nadomestili nezaposleni? Sočasno pa hiti pripravljati ukrepe za omejevanje sive ekonomije ali dela na črno, ki je v resnici še edini realni vir dodatnega dohodka družinam, da sploh lahko preživijo. In oblastna inovativnost se tudi tukaj še ne ustavi, pa bi sedaj želeli iz mene narediti še čisto navadnega špiclja in pokvarjenega ter skrajno nemoralnega ovaduha, ki bi ovajal vse, ki delajo na črno ali delo na črno komu omogočajo. Ne bo šlo cenjene gospe in gospodje oblastniki in drugi krvosesi tega izmučenega in zatiranega ljudstva v državi Sloveniji. V tej nesrečni raboti ne bom sodeloval in ubogim revežem odvzemal še tistega nujnega ter zelo skromnega prihodka , ki si ga na ta način pridobijo, da sploh lahko preživijo.

S 350 evri prihodkov na mesec ne more preživeti posameznik in kako naj bi potem s tem denarjem preživela celo družina. Hudič šalo jemlje in povejte to tistim tepcem v Bruslju ali kjer koli pač že, da se tega državljani in državljanke Slovenije dolgo ne bomo več šli. Vse se pač nekje začne in se potem tudi nekje konča. Ta nesrečna zgodba se nezadržno bliža svojemu koncu in potrebno bo narediti red ter počistiti najprej doma in potem bomo tudi "gospodarjem" v Bruslju in še kje povedali, da naj se nekam speljejo. Dovolj je bilo! Vsak človek v državi Sloveniji ima le eno samo in še to časovno omejeno življenje, ki ga nismo več pripravljeni živeti ter žrtvovati za vaše vladanje in relativno dobro življenje in tudi ne za neko EU ali NATO ali kako drugo izkoriščevalsko ter zasužnjevalno mednarodno združbo.

.