Zakaj ste tukaj? Za Janšeja in za Slovenijo!

V nič gredo vse besede organizatorjev shoda v podporo Janezu Janši in njegovem režimu v režiji ZZR, stranke SDS in v ozadju RKC, ko skušajo pred javnostjo rešiti blamažo, ki so si jo sami zakuhali. Kljub vsej organizacijski logistiki in propagandi niso uspeli v Ljubljani zbrati več kot 10.000 tisoč ljudi, čeprav danes na široko poročajo, da jih je bilo čez 12.000 in jih pri tem navajanju demantira celo policija, ki ugotavlja, da jih je bilo nekje okrog 9.000.

Udeležencev splošne slovenske ljudske vstaje je bilo še najmanj enkrat toliko in poklonimo vero ugotovitvam policije, ki pravi, da jih je bilo preko 20.000. Bilo pa bi jih lahko najmanj 50 ali celo 80 tisoč, če bi organizatorji vseslovenske ljudske vstaje imeli na razpolago take organizacijske in finančne možnosti, ki bi bile vsaj deloma primerljive s tistimi s katerimi so razpolagali v koaliciji ZZR, SDS in RKC. Pa pustimo ob strani barantanje s številkami prisotnih udeležencev, ker so te številke dovolj zgovorne že same po sebi in prepustimo manipuliranje z njimi organizatorjem ZZR in Janši.

Volk Janša je tako končno včeraj slekel svojo ovčjo kožo, za katero se je že lep čas neuspešno skrival in se pokazal v svojem žalostnem, pa tudi precej nevarnem, originalu. Verjamem, da so tudi mnogi, ki so jih njemu v podporo včeraj privlekli iz raznih koncev dežele, to spoznali in jih v kakšni morebitni reprizi organizirane podpore Velikemu vodji, več ne bo zraven. Že sama struktura podpornikov svojemu politično ideološkemu maliku je dovolj zgovorna ter priča o velikih težavah organizatorjev kako spraviti v Ljubljano kar največjo množico. Zastraševanje članov stranke SDS, brezplačni avtobusi, razdeljevanje zastav, baje celo denarja, grmenje s prižnic in gromovniške domoljubne parole vidnih ideologov in javnih osebnosti, ki se že leta šlepajo na vzpostavljenem kultu osebnosti Janeza Janše, so metode, ki bi naj na zborovanju zagotovile veliko množičnost in na terenu diferenciacijo ter konfrontacijo ljudi. Ni se jim izšlo in se jim bo v prihodnje še manj. Lahko poskusijo še enkrat in mogoče privlečejo skupaj še kakšnih tisoč zaslepljenih revežev več, vendar poti nazaj na staro več ni. Slovenija je včeraj dokončno stopila na novo pot, ki ne bo lahka, ne brez velikih težav in odrekanja. Je pa to pot, ki je lastna slovenski narodni biti in želji po svobodi slovenskega duha.

Kaj so nam včeraj sporočili udeleženci shoda v podporo Janezu Janši? Udeleženci sami nič, popolnoma nič. S tribune so grmeli Janševi priskledniki in ideologi ter veliki vodja Janez Janša, z v naprej posnetim nastopom, sam. V svojem nagovoru zbranim ideološkim vernikom je opletal z izrazi kot so genocid in drugimi podobnimi, povedal, da nesreča prihaja iz Murgelj ter kaj bodo in česar ljudstvu ne bodo dovolili in ob tem še večinski uporniški del slovenskih državljank in državljanov označil za rdeče fašiste. Ker je ob tej slaboumni oznaki slovenskih uporniških množic celotna demokratična Slovenija planila v smeh, so njegovi podrepniki takoj hiteli v TV kamere in na spletnih omrežjih, razlagati kdo zelo pomemben v svetu naj bi  stanje v Sloveniji  že pred njim označil za rdeči fašizem in je tako njihov Janez to le ponovil.

Da, v Sloveniji lahko že govorimo o nekaterih močno izraženih pojavnih oblikah in doktrinah značilnih za fašizem. Vendar ta nikakor ni rdeči, temveč tisti pravi ter lahko prepoznan črni in ga seveda ni moč pripisovati uporniškim ljudskim množicam, temveč izključno tistim, ki so včeraj ta shod v podporo Janezu Janši organizirali ter njihovim podpornikom iz ozadja. Po Janševi zaslugi bomo tako končno v Sloveniji stvari začeli poimenovati s pravimi izrazi. To zaslugo pa mu le moramo priznati. In to je tudi edini pozitiven rezultat včerajšnjega, njemu v podporo ter v bran, organiziranega shoda njegovih političnih, ideoloških in interesnih ter na silo skupaj zbobnanih ljudi.