Velik medijski direndaj okrog neke nepomembne ženske, ki je slučajno poslanka!

Že nekaj dni mi povsod kamor se ozrem v oči in ušesa skače neka Alenka Koren Gomboc, ki je slučajno ter po spletu okoliščin nadomestna poslanka SDS v slovenskem parlamentu. Pogledam v slovenske spletne medije in na prvih straneh ta nesrečna Alenka. Poklikam malo po nekaterih portalih in glej ga zlomka, ponovno Alenka. Skušam s klikom pobegniti na Twitter ali na Facebook in ponovno berem o Alenki. Včeraj je žena kupila Gavrilovič pašteto in je sedaj ne upam več niti odpreti, ker se bojim, da bom v njej zagledal Janševo poslanko Alenko in njene ponarejene dokumente in življenjepise.

Tako me slovenski mediji iz dneva v  dan granatirajo z nekimi nepomembnimi Gombočkami, Vogrini, Ambrožiči in Simčiči pa mogoče še s kom iz te žalostne poslanske druščine, ki v resnici o ničemer ne odločajo, nimajo na nič nobenega vpliva ter tam v državnem zboru ne počnejo drugega kot mehanično pritiskajo na neke tipke. V tem kritičnem času za državo Slovenijo ter vse nas, ki v njej prebivamo, mi je popolnoma vseeno ali bodo kot poslanci obstali ali jih bodo na kakšen način morebiti celo izločili, ker moja usoda je le malo odvisna od njih. Pravzaprav jih ob spremljanju TV prenosa iz parlamenta v glavnem niti ne opazim. Nobenega od njih nisem volil in tako pač tudi ne prevzemam za njihovo izvolitev nobene odgovornosti. Ker pa sem se udeležil volitev in sem volil, pa sem tako objektivno sokriv za to kar se nam danes dogaja in tudi za to kar se nam dogodilo še bo.

Ko nas mediji tako obsipavajo z zgodbami o tej peščici poslancev in eni poslanki, v resnici usmerjajo našo pozornost od tistih poslank in poslancev, ki kot brezmadežni in seveda verodostojni, sprejemajo zame in za vse nas daljnosežne ter usodne odločitve. O njih ter njihovih razpravah in zavzemanjih pa objektivno kritičnega lahko le malo kaj preberemo. Na eni strani mi zatrjujejo in prikazujejo kako naj bi razpadala koalicija, odstopali ministri in državni sekretarji, na drugi strani pa bi tudi slep, gluh in še krepko neumen za povrh, lahko videl in zapazil, da takšne sloge v sprejemanju nekaterih, za ljudi usodnih ter pogubnih odločitev, ni bilo niti na samem začetku delovanja te sedaj razpadajoče koalicije in celotne sestave parlamenta.

V lažeh, demagogiji in zavajanju ljudi, poslanke in poslanci takšne ubranosti, sloge in enotnosti še nikoli doslej niso zmogli. Kakor, da bi bil celoten slovenski parlament homogen in brez političnih strank ter koalicij, brez različnih strankarskih programov in brez vseh ideoloških ter političnih nasprotij. Razen seveda teh pet ali šest poslank in poslancev, ki jim sedaj moralno ter etično kalijo to, kot je nedolžne deklice solza, čisto vodo. Prav očitno je, da se predčasnih volitev bojijo kot hudič križa, ker vedo, da bi jih ponovne volitve odpihnile kot veter ptičje pero in jih ogromna večina slovenskega parlamenta od znotraj nikoli več ne bo videla. Odreči se privilegijem, dobrim dohodkom, moči in vplivu ter medijskim reflektorjom, že po dobrem letu težko priborjenega mandata, pa si res na tako lahek način ne bodo dali odvzeti. Storili bodo vse, da se jim zgodba zavleče, pa če bi tudi na koncu Janeza Janšo zamenjal sam črni Lucifer in jim je pri tem še najmanj mar kakšne bodo posledice za državo in v njej živeče ljudi.

Prav vsi dobro vedo, da po naslednjih volitvah nekdo od njih ter nekaj sedanjih strank pa le bo ponovno sedelo v parlamentu in jim bo takrat še kako koristilo vse to kar danes tako složno podpirajo in sprejemajo ali še nameravajo sprejeti. Zavedajo se, da je vladanje v demokraciji težavno in zahteva ogromno napora, v primerjavi z diktaturo, ki jo sedaj na obroke uvajajo, kjer je ljudstvo daleč odmaknjeno od možnosti soodločanja in vlivanja na odločitve oblasti.

Ker armadi brezposelnih, ki bo številčno še naraščala, niso sposobni zagotoviti delovnih mest, bodo sprejeli raje novo delovno pravno zakonodajo ter iz ljudi naredili brezpravne ter popolnoma odvisne kapitalistične tlačane in sužnje. Ker so državo spravili pred bankrot in jo zadolžili do nerazumnih meja, potrebujejo vedno nove pokojninske reforme, reforme zdravstvenega sektorja in reforme predšolske vzgoje, šolskega sistema, volilnega sistema ter okrepljene in ojačane z novimi pooblastili, resorje državne prisile od tajnih služb, policije, tožilstva in sodišč. Vse mora biti pravočasno pod kontrolo in nadzorom ter pripravljeno, ker sindrom Grčije že glasno trka na Slovenska vrata. Dvajset let so sejali razdor med državljanke in državljane in sedaj prihaja dan, ko naj bi, tako vsaj nekateri upajo, poželi to kar so sejali.