EU kolonializem na pohodu

Že v enem prejšnjih svojih prispevkov sem se spraševal kako dolgo lahko združena EU še vzdrži tako katastrofalno naraščajoče poglabljanje razlik med bogatim, razvitim in privilegiranim severom ter izropanim in vedno bolj siromašnim ter izropanim jugom? 

Socialna vrenja v južnih državah EU povezave so vedno bolj pogosta ter masovna in prav nobenega dvoma več ni, da režimi v državah Portugalske, Španije, ( v kratkem tudi Italije in Hrvaške ) Slovenije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Grčije ne obvladujejo razmer in se zatekajo k vedno hujšim represivnim ukrepom nad lastnim ljudstvom. Standardi demokracije, svobode in ljudske pobude se pod pritiski domačih političnih in kapitalskih elit, ki jih za vrat neusmiljeno stiskajo zahodne države ob pomoči EU birokracije v Bruslju, umikajo standardom ter ukrepom, ki so značilni za diktature in kolonialne odnose.

Čeprav tega nihče ne želi ter ne sme priznati in javno povedati ali zapisati, je danes vsak dan bolj jasno, da je razviti sever EU povezave v preteklosti s svojo finančno in gospodarsko politiko potisnil v kolonialni odnos celoten jug ter si ga v popolnosti podredil. Gospodarstva južnih držav so ne le uničena, temveč so bila  v preteklih letih s pomočjo pravnega sistema  EU povezave ter kapitala razvitega severa tudi skoraj v celoti izropana in kapitalsko, finančno ter politično podrejena Bruslju ter severnim državam, ki administrativni center EU obvladujejo.

Znašli smo se torej že na točki, ko je le razglabljanje in analiziranje zakaj smo se znašli v razmerah v katerih smo in kdo je za to bolj ali kdo manj kriv, postalo ne le neproduktivno, temveč celo že za obstoj države Slovenije in naroda nevarno. Za takšne razprave enostavno sedaj nimamo več časa. Zanimivo je kako Slovenci še vedno slepo verjamemo v EU institucije, se jim ubogljivo priklanjamo, nanje zaklinjamo ter slepo izvršujemo vse njihove ukaze. Grki so prvi spoznali, da jim nevarnosti grozijo prav iz te in takšne EU in njej podrejenih ter od nje odvisnih domačih finančnih, kapitalskih in oblastnih elit. Z grozo pa so spoznali tudi, da se sami iz tega kolonialnega objema ne morejo izviti ter se rešiti. Nekaj podobnega sedaj vsak dan bolj ugotavljajo tudi Španci in Bolgari. Kdaj bomo to spoznali Slovenci, če bomo sploh še ob pravem času, pa je seveda že drugo in tudi zelo usodno vprašanje.

Naša slovenska težava je, da smo ob vstopanju v EU ter pozneje še v prevzem skupne valute evro, to izvedli in doživljali kot ideološki projekt in ne kot ekonomsko ter gospodarsko interesni, ki bi bil podrejen slovenskim nacionalnim interesom. Šli smo celo še dalje in smo ljudem vbili v glave ter v zavest, da slovenski nacionalni interes sploh ne obstaja in da je naš edini nacionalni interes, da v trgovini za čim manj denarja kupimo čim boljše blago. Halo!!! Ekonomsko finančni, politični, kapitalski in drugi ideologi ter glasniki slovenskih roparskih in izkoriščevalskih elit, ki so odlično odigrali vlogo hlapčičev zahodnega EU kapitala in Bruslja, so tako uspeli ljudi prepričati, da državljanke in državljani Slovenije nimamo svojih nacionalnih interesov. In to agresivno ter brezkompromisno počnejo še danes. Pri tem se tako imenovani levi in desni politiki niti preveč ne razlikujejo. Ne streznijo jih niti okoliščine kot so, da imamo že danes okrog 160 tisoč brezposelnih in se njihovo število vsak dan še povečuje, da okrog 350 tisoč upokojencev živi na sami meji revščine in veliko njih že krepko pod njo, da so mezde fizičnih delavcev mizerne in ne zadoščajo za preživetje delavskih družin, da delodajalci vse pogosteje svojim delavcem po več mesecev ne izplačajo plač in ne plačujejo prispevkov, da nam razpada pokojninski sistem, razpada zdravstveni sistem, ne deluje nam pravni sistem in razpadajo tudi vsi drugi družbeni sistemi in podsistemi.

Uprizarjajo pa nam dnevne bitke političnih in drugih elit za oblast, delajo sezname državnega premoženja, ki bi še ga lahko prodali in tako še vsaj kratek čas preživeli. Ne zaustavijo ali preprečijo niti enega samega stečaja podjetij, ki bi lahko preživela in sprejemajo ukrepe ter prilagajajo pravni red s katerim bi lahko disciplinirali lačno ter  nezadovoljno in bodočnosti oropano ljudstvo. Tudi, če jim mirno dopustimo, da vse to izvedejo, bo tega hitro konec in kaj potem?  Od česa bo živelo ljudstvo na južni strani Alp? Denar se ne dela v bankah. Ne domačih in ne v tujih. Denar se ne dela tudi v trgovini. Denar se dela samo v proizvodnji in nikjer drugje. Denar se torej dela v sektorju, ki smo ga mi ob pomoči bogatega zahoda in Bruslja že skoraj v celoti uničili in tisto kar je še ostalo bi sedaj radi še poceni prodali. Naj se nihče ne zavaja, da je moč dovolj denarja ustvariti v nekaj sto malih podjetjih in nekaj tisoč obrtnikih, kot so še nekaj let nazaj javno govoričili znani slovenski ekonomisti. Tudi slovenski turistični kuharji, natakarji in sobarice ne bodo uspevali zagotoviti dovolj denarja za našo slovensko nacionalno preživetje. Družbena ekonomija brez velike množice malih in srednjih ter predvsem tudi velikih gospodarskih podjetij  še nikjer ni preživela in tako tudi v Sloveniji ne bo, pa naj naši ekonomski ideologi in vedeževalci čvekajo kar jih je volja. Koliko vedo in koliko so sposobni  pa so v teh nekaj preteklih letih že dokazali in le vprašamo se lahko odkod jim pogum, da se še vedno oglašajo, napovedujejo, svetujejo, vedežujejo in nakladajo?

Skušajmo si zastaviti vprašanje v kakšni državi in kako bomo živeli čez pet let? Ne več, dovolj je le 5 let. Poznate pravi odgovor? Če ga, potem danes hitro naredite nekaj zase, svoje otroke in svoje vnuke. Nimamo več časa in pri svoji odločitvi, da nekaj zase storite, ne računajte na EU. Od ideološkega zanosa se ne da nahraniti otrok in ne plačati položnic.