ponedeljek, marec 25, 2013

Jug trpi, da lahko sever še živi!

Pozno ponoči so evropski finančni rablji mestu in vasi oznanili: Ciper je rešen in evro je rešen! Pa je res? Seveda ne. Padla je le še ena južna država kot so pred njo padle in bile uničene že Grčija, Portugalska in Španija. Nadaljevanja prihajajočih dogodkov niti ni več tako zelo težko napovedati. Padla bo tudi Slovenija in hitro zanjo bo streznitev doletela še naše sosede in novince v EU Hrvate. Potem bodo sledile še Bolgarija, Romunija in Madžarska, ker Italija ne sme pasti vse tako dolgo dokler se jo bo dalo držati nad vodo.

Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je v družbi šefice IMF Christine Lagarde prepričeval časnikarje, da so bili v dolgi pogajalski noči cilji doseženi. »Negotovosti v območju evra in na Cipru je konec,« je povedal Nizozemec. Pri tem se mi zastavlja vprašanje, kako bi evropski finančni rablji v primeru Cipra ravnali in ukrepali, če bi v ciprskih bankah namesto ruskega bil pretežno naložen denar, recimo, nemških, francoskih, britanskih in drugih vlagateljev iz severnih držav EU povezave? Zagotovo bi bili ukrepi, ki bi se Cipru vsiljevali precej drugačni in težko bi me danes kdo prepričal, da bi se v bankah naložen denar s takšno lahkoto plenil in odtujeval ter podržavljal.

Ciper se v evropskih medijih in javnosti predstavlja kot bančna oaza, ki ji je bilo nujno takoj pristriči peruti, ker je s svojim načinom poslovanja ogrožal stabilnost držav evrske skupine in skupne valute evro. Je pa ta isti Ciper s svojim sistemom gospodarskega, finančnega ter bančnega poslovanja ves ta čas bil tudi član EU povezave ter tako podvržen skupnemu in enotnemu pravnemu redu EU ter seveda tudi zunanjemu nadzoru organov in institucij EU kot tudi mednarodnih finančnih institucij.  Vsa ta pretekla leta in še posebej od uvedbe skupne valute evro, ni nihče problematiziral sistema finančnega poslovanja razvejanega ciprskega bančnega sistema in res ni nihče v institucijah v Bruslju in še kje vedel ali zaznal kakšnih nepravilnosti oziroma celo nevarnosti za evrsko skupino in skupno valuto?

Kdo dovolj neumen bi se kje še lahko našel, da bi verjel, da bosta sedaj, ko bodo ruskim in drugim vlagateljem na Cipru pobrali teh pet milijard evrov, rešena država Ciper in skupna valuta evro? Le malo podrobneje si je potrebno pogledati krvno sliko ciprskega državnega gospodarsko finančnega sistema in hitro lahko ugotovimo, da mu, razen turizma, ne preostane več popolnoma nič omembe vrednega od česar bi lahko država ter v njej živeči ljudje jutri živeli. Le malo bolj poglobljena ter nepristranska strokovna  analiza razvoja Cipra od njegove vključitve v EU povezavo pa do danes, bi nedvomno pokazala, da prav v Bruslju in vodstvih najpomembnejših severnih držav (na čelu z  Nemčijo ) nosijo največjo odgovornost in krivdo za to kar se danes na Cipru dogaja. Pri vsej tej tragičnosti dogajanja na Cipru pa mi gre kar malce na smeh, ko me preveva zloben občutek, da je dosedanje funkcioniranje gospodarskega, tržnega in finančnega sistema v tej državi bilo takšno kot, da bi ciprski vladi vsaj deset preteklih let svetovali slovenski neoliberalni ( mladoekonomisti ) ekonomisti.

Je z današnjo tragično  usodo Cipra in zaostrenimi razmerami v Sloveniji mogoče potegniti kakšne vzporednice? Kar veliko jih je in o njih bomo pripravljeni odkrito govoriti šele takrat, ko pridemo na vrsto. To pa ni več daleč. Verjetno bomo takrat tudi zelo obžalovali, da nismo bili bolj pozorni na dogodke v Grčiji in Španiji, na navajanje vzrokov zaradi katerih naj bi se te države znašle v hudih težavah in da smo čredno nasedli medijskim in političnim manipulacijam ter sataniziranju v teh državah živečih ljudi. Tako Grke in nekaj manj sicer Špance, se je javno žalilo z lenuhi, ki bi radi živeli na račun pridnih severnjakov in naj bi si ob vsem na veliko delili ter porabljali nekaj česar niti imeli niso. Vsak odkrit posamični ekscesni pojav v teh družbah in njihovih sistemih, se je prikazoval kot obče pravilo in splošna praksa. Počelo pa se je v ozadju še veliko kaj nečednega in za ljudi v teh državah ponižujočega ter predvsem na daljši rok zelo škodljivega.

Doktrina s katero severni del EU povezave v svojih južnih partnericah izvaja kolonizacijo in uvaja imperialistične odnose, se trenutno kaže kot zelo učinkovita ter bo imela katastrofalne posledice. Vendar ta proces ni nujno le enosmerna cesta, ki bi večno vodila le s severa na jug. Ko se bodo učinki teh politik in doktrin obrnili nazaj proti severu od koder so začeli teči, bo pa šale resnično konec. Katastrofi bi se lahko izognili le, če bi pravočasno prenehali častiti to kar si časti že nekaj časa več ne zasluži in se odpovedali raznim EU ter NATO  utopističnim sanjam.  Star pregovor pravi, da je boljša prva zamera kot pa zadnja. Slovenci smo doslej v svoji zgodovini imeli razvit občutek za zaznavanje nevarnosti in smo iz peklov vedno pobegnili prej kot nas je skurilo. Bo tudi tokrat tako?


7 komentarjev:

  1. Za parelo si si izbral Ciper-Grčijo, čeprav Ciper in Grčija, razen da v obeh državah živijo Grki, nimata veliko skupnega. Vsaj v vzrokih za krizo ne. Iz napačne paralele z merico populizma je hitro možno izpeljati popolnoma napačne zaključke, videne ža na grških, deloma pa tudi na slovenskih demonstracijah.
    Samo za misleni poizkus postavi paralelo Ciper-Islandija. Državi sta si v vzrokih težav precej bližje kot Ciper-Grčija-Slovenija-Španija. Ugotovitve bodo precej drugačne, verjetno pa precej bolj koristne, izvirne in zanimive.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Prav primerjava Islandije in Cipra je bila prva primerjava, ki se mi je kar sama ponujala. Vendar sem hitro ugotovil, da primerjati neprimerljivega ni mogoče. Gre za dve popolnoma drugačni zgodbi, ki se odvijata v dveh zelo različnih zgodovinskih, antropoloških, teritorialnih, gospodarsko razvojnih, kulturnih, političnih, in mnogih drugih okoljih. In kar je še posebej pomembno je, da ima zahod do obeh zgodb zelo različen odnos ter tudi različen interes.

      Islandija je bila relativno svobodna v sprejemanju odločitev kako iz krize, čeprav je sprejela za zahodne države nekaj neprijetnih ukrepov. Ciper nima nobene svobode, ker v njegovem primeru ne gre le za uničenje dveh največjih bank in grabež dobršnega dela v njih naloženega denarja tujih vlagateljev, temveč gre tudi za ukrepe o katerih se skoraj ne govori. To pa je zahteva po privatizaciji vsega kar je možno privatizirati in je danes še javno oziroma državno ter v okviru tega tudi naravnih virov ( plin ) in še česa. Doktrina uničenja južnih držav EU povezave je skoraj popolnoma enaka, tako v Grčiji, Cipru, Španiji, Portugalski in bo takšna tudi v Sloveniji in potem na Hrvaškem.

      Izbriši
  2. Plagiator, s tem člankom si pa zares zelo blizu dna. Pravzaprav ne razumem, kaj se dogaja s človekom, da postane tako zaslepljen.

    Mali človek res ni ničesar kriv, toda dejstvo je, da imajo južne države politike, ki jih je sicer izvolil mali človek, ki so v preteklih 15 - 20 letih svojim ljudem preprosto delili več, kot so si vsi skupaj zaslužili, s tem pa prikazali sebe in svoje odločitve kot dobre.

    Popolnoma razumem nemškega ali švedskega volivca, ki ne pristane na to, da bo njegova država še naprej pokrivala neumnosti južnjakov.

    Sam ugotavljaš, da Ciper razen bančništva in turizma nima kaj ponuditi. Sam pripominjam, da od takšne združbe kot je EU pričakujem, da bodo posamezne članice imele vsaj približno enako zakonodajo. Ciper je z bančnim sistemom pač ravnal po svoje. Lahko se zgražamo nad tem, zakaj so mu to tako dolgo dovolili.

    In seveda, za svoja posojila je v EU in v celem svetu vsak odgovoren sam, četudi je to država. Posojilodajalci pač tolko kot tista podjetja, ki za kupca naredijo nek izdelek, niso pa preverila, ali bo to sposoben plačati. Toda dolžnika to v ničemer ne odvezuje, pa če še tako vpije, da se mu dogaje krivica, ker mora prejeto blago plačati.

    Zares ne vem, kaj je tu kriv neoliberalizem mladoekonomistov otziroma v čem je sploh njihov greh.

    Članke s približno tako vsebino smo lahko pred dobrimi 20 leti prebirali v kakšni obskurni balkanski reviji med pismi bralcev, ki so razlagali, kako jih Slovenija izkorišča. Dala jim je pomoč, potem pa je celo hotela vedeti zakaj jo potrbujejo. Nezaslišano.

    OdgovoriIzbriši
  3. Namesto odgovora komentatorju Frenka, priporočam v branje:

    DELO, 25.03.2013

    »Pozabite na Ciper, naslednja je Slovenija«

    Novinar Washington Posta v svojem blogu piše, da je prva država evro območja, ki jo bo treba reševati, »mala Slovenija.«

    na povezavi: http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/pozabite-na-ciper-naslednja-je-slovenija.html

    OdgovoriIzbriši
  4. Tako gredo po vrsti, Grčija, Španija, Portugalska, Ciper, Italija, Slovenija, Francija, Nemčija.... na koncu se bo krog zaključil s popolnim sesutjem, ampak k temu ne bo nič pripomogla nora politika evropskih elit, ki jim je uspelo to krizo zavleči že v peto leto :) In še naprej bodo vsega krivi lenuhi in tisti, ki živijo nad svojimi zmožnostmi in tako naprej.

    Kako dolgo se bo to reševanje še nadaljevalo? Kako dolgo bomo še poslušali pravljice, da bo zategovanje pasov sredi regionalne krize pomagalo?


    OdgovoriIzbriši
  5. Ne razumem, kaj mi hočeš povedati. Ne razumem, na kakšen način nas Sever izkorišča. Ne razumem, kdo nam je vsilil kredite. Razumem, zakaj nismo konkurenčni. Razumem, zakaj bomo potrebovali pomoč. Razumem, da nam nihče ne bo nikoli nič dal zastonj.

    Ne razumem, zakaj bi nam bilo bolje zunaj EU, ne razumem, kako bi nam bilo bolje s tolarjem. Povprašaj 100 največjih slovenskih direktorjev, samo tistih, ki so uspešni, tistih, ki zaslužijo denar na prostem trgu, ne tistih, ki ga zaslužijo iz proračuna.

    Ne poslušam tistih, ki so zaslužni za inflacijo, ki smo jo imeli tako v Jugi kot v Sloveniji, ko smo še imeli tolar. Ne verjamem, da nas kdorkoli izkorišča brez naše krivde. Če pa smo tako nori, da se zadolžujemo po več kot 4% obrestni meri v razmerah 2% inflacije, če mislimo, da bodo našo večjo inflacijo plačali Nemci, smo zares zreli za stečaj. Pa ne zato, ker je naša finančna slika tako slaba, temveč zato, ker v resnici tako kot ti misli veliko pomembnih Slovencev, kar dokazuje, da nismo zreli, da vodimo državo brez tuje pomoči.

    OdgovoriIzbriši
  6. Razlogi za slovenske težave tičijo popolnoma v Sloveniji in zanje ne moremo dolžiti severnjakov. Mogoče ne najhujši ampak gotovo najmanjkrat omenjeni razlogi so:
    1. Nedokončana privatizacija (podržavljanje, ki ga je izvedel Drnovšek je na pol narejen posel), ki je omogočilo divje lastninjenje. Drnovšek je zamudil zgodovinsko priložnost, ko bi lastninjenje lahko izvedli s perferiranjem slovenkih lastnikov, kar nikoli ne bo več mogoče.
    2. Premajhna podjetnost Slovencev. Pridnost in poštenost, ki sta pri Slovencih tako cenjeni lastnosti, sta resnično lepi in premalo prisotni v slovenski družbi, vendar sta za gospodarja ravno tako pomembni lastnosti odgovornost in podjetnost - vse štiri skupaj sicer najdeš pri novem rodu podjetnikov (Boskarol, Akrapovič, ...) ampak teh je še premalo.

    OdgovoriIzbriši