 |
| Srbski filozof in profesor dr. Milan Brdar |
Srbski filozof in profesor
dr. Milan Brdar je v
svojem intervjuju za "Svedok", ki ga je povzel spletni
portal Web-tribune.com, podal definicijo današnje srbske politične
elite:
"Političari su karikaturalne figure, ideološki deformisanih duša, koji na zapadnim parama, uz medijsko prostituisanje simulirajo elito, a u narodu vide samo stoku!"
Le zelo malo kritičnega razmisleka potrebujemo in zlahka ugotovimo, da ta kritična definicija politične elite ne velja le za srbsko, temveč v enaki meri tudi za hrvaško in slovensko. O političnih elitah v drugih državicah nastalih na tleh nekdanje skupne države Jugoslavije pa niti ni vredno veliko razpravljati in jih analizirati, ker si kake posebne tovrstne sociološke analize niti ne zaslužijo. Ker gre za tako izrazito marionetne politične elite, da so njihove notranje in zunanje politične podobe prav klavrne.
Po krvavem razpadu Jugoslavije in nastanku novih žepnih državic, so v teh novih državicah oblast prevzele elite, ki v resnici to sploh niso bile. Političnih elit pa ni ustvaril tudi propadli socialistični sistem. Prav mirno je mogoče te nove po osamosvojitvene vladajoče elite primerjati s kupom listja, ki ga je na hitro skupaj nanesel zahodni veter. Seveda ne povsem naključno, temveč po predhodnih zaslugah in danih obljubah in zavezah. Posledice vseh teh predhodnih zaslug in potem postopno realiziranih obljub in zavez, pa v prav vseh državicah bivše Jugoslavije že dve desetletji krepko plačujejo državljanke in državljani. Slovenija ni tu prav nobena izjema, čeprav se delamo, da smo mi nekaj povsem drugega in da je naša bodočnost zapisana z drugačnimi črkami kot bodočnost naših nekdanjih balkanskih sodržavljanov. Zapakirali so nas skupaj z vsemi ostalimi v enoten skupen balkanski ali južno evropski paket in vsem določili enako usodo in bodočnost.
V nadaljevanju dr. Brdar pove kako doživlja in vidi današnje politične elite in ima v mislih seveda predvsem srbsko, čeprav to kar je povedal še kako zelo velja tudi za predvsem hrvaško in slovensko. Pravi, da so predstavniki teh novodobnih političnih elit predvsem šlampasti amateri, strokovni površneži, neodgovorni lenuhi, bolestno ambiciozni inteligentneži, ki svojih ambicij ne uspevajo ustvarjati nikjer drugje kot le v politiki, slabi in nad svojimi intelektualnimi in strokovnimi zmožnostmi ambiciozni profesorji z univerz, ki svoja tiha ter prikrita nezadovoljstva in določene kompenzacije poskušajo ustvariti skozi politiko. Za vse skupaj pa velja, da so svoje duše in sebe v celoti prodali bogatim in politično vplivnim zahodnim političnim, finančnim in vojaškim elitam in mogočnežem. Njihova orožja s katerimi potem doma v svojih političnih, nacionalnih in gospodarskih okoljih obvladujejo ljudske množice pa so korupcija, kriminal, demagogija, politični amaterizem, laži in zavajanja, plutokracija in agresivna strankokracija ter podobna. Kaj od tega kar priznani srbski filozof ugotavlja za Srbijo pa za Slovenijo ne velja? Prav ničesar od navedenega ne moremo izločiti, lahko pa bi na osnovi naših slabih izkušenj še kaj dodali.
Prišel je čas, da modri prenehajo molčati. Še več, pravi dr. Brdar, to je čas, ko imajo pametni in odgovorni tisoč razlogov, da začnejo glasno govoriti in celo kričati. Težava je pa v tem, da jim mediji teh možnosti ne omogočijo, da bi se njihov glas dovolj slišal med ljudmi. To seveda velja tudi za Slovenijo kjer so mediji razdeljeni na dva pola in sicer na tiste, ki nekritično in navijaško podpirajo desnico ter medije, ki so se priklonili kapitalu zvesti politični sredini. Edini so si le v skupni in propagandni podpori EU, Natu, ZDA in neoliberalnemu kapitalu. Le dolgoročnih interesov naroda, države in vedno bolj osiromašenih ljudskih množic ne zagovarja in ne podpira prav nobeden slovenski medij. Občasno je še najbolj blizu temu rumeni tisk in kaka redka oddaja na nacionalni TV. Vseh drugih medijev nekaj sto tisoč slovenskih revežev v glavnem ne zanima. Zanje je v medijih prostora le še v črni kroniki.
Na vprašanje novinarja, kaj pa bi morali v družbi narediti, da bi pokvarjeni bedaki obmolknili in pametni glasno spregovorili, pa dr. Brdar odgovarja, da ne moremo v teh obstoječih razmerah narediti skoraj ničesar. Pravi, da raje pove tako kakor, da bi moral naštevati kaj vse in kdo vse bi moral v osveščeni in socialno ter politično prebujajoči se družbi res kaj narediti, da bi se razmere lahko začele postopoma spreminjati. In potem še pove, da morajo najprej svojo katarzo doživeti ZDA in potem še EU in se začeti ukvarjati sami s sabo ter se odgovorno in odločno soočiti s svojimi notranjimi velikimi problemi in težavami. Dokler pa bodo ZDA uspevale obdržati vlogo svetovnega policaja in bo EU le igrala vlogo njihove vojaške, ekonomske in finančne kolonije, pa kakih vidnih premikov na teh področjih ni pričakovati.
"Političari su karikaturalne figure, ideološki deformisanih duša, koji na zapadnim parama, uz medijsko prostituisanje simulirajo elito, a u narodu vide samo stoku!"
Le zelo malo kritičnega razmisleka potrebujemo in zlahka ugotovimo, da ta kritična definicija politične elite ne velja le za srbsko, temveč v enaki meri tudi za hrvaško in slovensko. O političnih elitah v drugih državicah nastalih na tleh nekdanje skupne države Jugoslavije pa niti ni vredno veliko razpravljati in jih analizirati, ker si kake posebne tovrstne sociološke analize niti ne zaslužijo. Ker gre za tako izrazito marionetne politične elite, da so njihove notranje in zunanje politične podobe prav klavrne.
Po krvavem razpadu Jugoslavije in nastanku novih žepnih državic, so v teh novih državicah oblast prevzele elite, ki v resnici to sploh niso bile. Političnih elit pa ni ustvaril tudi propadli socialistični sistem. Prav mirno je mogoče te nove po osamosvojitvene vladajoče elite primerjati s kupom listja, ki ga je na hitro skupaj nanesel zahodni veter. Seveda ne povsem naključno, temveč po predhodnih zaslugah in danih obljubah in zavezah. Posledice vseh teh predhodnih zaslug in potem postopno realiziranih obljub in zavez, pa v prav vseh državicah bivše Jugoslavije že dve desetletji krepko plačujejo državljanke in državljani. Slovenija ni tu prav nobena izjema, čeprav se delamo, da smo mi nekaj povsem drugega in da je naša bodočnost zapisana z drugačnimi črkami kot bodočnost naših nekdanjih balkanskih sodržavljanov. Zapakirali so nas skupaj z vsemi ostalimi v enoten skupen balkanski ali južno evropski paket in vsem določili enako usodo in bodočnost.
V nadaljevanju dr. Brdar pove kako doživlja in vidi današnje politične elite in ima v mislih seveda predvsem srbsko, čeprav to kar je povedal še kako zelo velja tudi za predvsem hrvaško in slovensko. Pravi, da so predstavniki teh novodobnih političnih elit predvsem šlampasti amateri, strokovni površneži, neodgovorni lenuhi, bolestno ambiciozni inteligentneži, ki svojih ambicij ne uspevajo ustvarjati nikjer drugje kot le v politiki, slabi in nad svojimi intelektualnimi in strokovnimi zmožnostmi ambiciozni profesorji z univerz, ki svoja tiha ter prikrita nezadovoljstva in določene kompenzacije poskušajo ustvariti skozi politiko. Za vse skupaj pa velja, da so svoje duše in sebe v celoti prodali bogatim in politično vplivnim zahodnim političnim, finančnim in vojaškim elitam in mogočnežem. Njihova orožja s katerimi potem doma v svojih političnih, nacionalnih in gospodarskih okoljih obvladujejo ljudske množice pa so korupcija, kriminal, demagogija, politični amaterizem, laži in zavajanja, plutokracija in agresivna strankokracija ter podobna. Kaj od tega kar priznani srbski filozof ugotavlja za Srbijo pa za Slovenijo ne velja? Prav ničesar od navedenega ne moremo izločiti, lahko pa bi na osnovi naših slabih izkušenj še kaj dodali.
Prišel je čas, da modri prenehajo molčati. Še več, pravi dr. Brdar, to je čas, ko imajo pametni in odgovorni tisoč razlogov, da začnejo glasno govoriti in celo kričati. Težava je pa v tem, da jim mediji teh možnosti ne omogočijo, da bi se njihov glas dovolj slišal med ljudmi. To seveda velja tudi za Slovenijo kjer so mediji razdeljeni na dva pola in sicer na tiste, ki nekritično in navijaško podpirajo desnico ter medije, ki so se priklonili kapitalu zvesti politični sredini. Edini so si le v skupni in propagandni podpori EU, Natu, ZDA in neoliberalnemu kapitalu. Le dolgoročnih interesov naroda, države in vedno bolj osiromašenih ljudskih množic ne zagovarja in ne podpira prav nobeden slovenski medij. Občasno je še najbolj blizu temu rumeni tisk in kaka redka oddaja na nacionalni TV. Vseh drugih medijev nekaj sto tisoč slovenskih revežev v glavnem ne zanima. Zanje je v medijih prostora le še v črni kroniki.
Na vprašanje novinarja, kaj pa bi morali v družbi narediti, da bi pokvarjeni bedaki obmolknili in pametni glasno spregovorili, pa dr. Brdar odgovarja, da ne moremo v teh obstoječih razmerah narediti skoraj ničesar. Pravi, da raje pove tako kakor, da bi moral naštevati kaj vse in kdo vse bi moral v osveščeni in socialno ter politično prebujajoči se družbi res kaj narediti, da bi se razmere lahko začele postopoma spreminjati. In potem še pove, da morajo najprej svojo katarzo doživeti ZDA in potem še EU in se začeti ukvarjati sami s sabo ter se odgovorno in odločno soočiti s svojimi notranjimi velikimi problemi in težavami. Dokler pa bodo ZDA uspevale obdržati vlogo svetovnega policaja in bo EU le igrala vlogo njihove vojaške, ekonomske in finančne kolonije, pa kakih vidnih premikov na teh področjih ni pričakovati.
Imaš dva enaka bloga - ne vem če je to ravno smiselno, razen če me razsvetliš!
OdgovoriIzbriši