Pred časom sem ob neki priložnosti na teh straneh in to takrat, ko se je Hrvaška še zelo intenzivno pripravljala na vstop v članstvo EU, malce zlobno zapisal, da EU še kako zelo privoščim članstvo Hrvaške. Zanimivo politiko vodijo in prakticirajo ti naši dragi južni sosedje. S prav nobeno od svojih sosedskih držav s katerimi mejijo nimajo ravno dobrih in zglednih odnosov. Iz zunanje političnih ravnanj držav, na katere meji Hrvaška, je zelo lahko razbrati, da so najbolj zadovoljne, ko se jim s svojimi sosedi Hrvati in njihovimi neprestanimi manipulacijami in provokacijami ni potrebno posebej ukvarjati. Tako v zadnjem času Madžari dobijo kar ošpice, če jim le omenite Hrvaško. Še veliko huje je pri Srbih, ki bi takoj segli za pas po pištoli, ko le slišijo za kak nov hrvaški manever uperjen proti njim. Še huje je z večinskim delom prebivalstva in njihovimi politiki v BiH, ki se jim prav grdo stemni pred očmi, ko jim le omeniš zahteve in želje hrvaške politike po urejanju notranjih zadev v BiH. Nekako še najlažje Hrvati shajajo s svojimi severnimi in vedno cincajočimi ter neodločnimi Slovenci, ki jih tako neuradno in v zanosu svoje nacionalne vzvišenosti radi smatrajo za alpske Hrvate.
Ko sem nekoč v nekem pogovoru to neumnost o alpskih Hrvatih in Slovencih omenil svojemu dobremu znancu, je ta kar pobesnel in povedal, da so Hrvati narod, ki je na Balkanu nastal, ko so se ne tem ozemlju srečali južni ( predniki Srbov ) in severni ( predniki Slovencev ) Slovani, se med sabo pomešali in veselo parili ter množili. "Sedaj pa imamo kar pač imamo": je ves jezen svojo strokovno zgodovinsko tezo zaključil znanec. Vsekakor pa drži, da pravih znanstvenih dokazov na osnovi katerih bi lahko to znančevo tezo kar tako na hitro in z zamahom roke zavrgli, pa le nimamo.
Da sem takrat EU privoščil članstvo Hrvaške sem seveda imel kar nekaj zgodovinsko izkustvenih razlogov. Kakor mnogi dogodki sedaj kažejo se niti nisem preveč motil. Ta nesrečna in popolnoma nepotrebna resolucija o Šešlju in njegovem slaboumnem ter hujskaškem blebetanju po Srbiji, ki so jo Hrvati vsilili poslankam in poslancem EU parlamenta, in to po tem, ko so ga po skoraj dvanajstih letih in brez obsodbe izpustili iz haaškega zapora, je le še začetek težav in zapletov,ki jih bodo tam v EU imeli s Hrvati. Več koristi in bolj prav bi bilo, če bi v EU parlamentu sprejeli kakšno resolucijo o sojenjih v razumnih rokih na tem haaškem sodišču. Nekaj podobnega s čimer so še pred časom razni EU modreci motovilili po Sloveniji in delil nauke ter nasvete in nam urejali naš pravosodni sistem in ob tem ves čas govorili o sojenju v razumnih rokih. Pa ni Šešelj edini primer, ko bi na tistem sodišču leta in leta pacali kak sodni proces in na kocu po petih, sedmih, desetih ali dvanajstih letih pripornike brez oprostilne ali obsodilne sodne odločitve izpustili na svobodo, če jim seveda prej v zaporu niso pomrli. Ko so tako na skoraj enak način in brez vsakršne sodne odločitve ali pa po dolgih letih z oprostilno sodbo iz zapora izpustili kakšnega zapornika Hrvaške narodnosti, seveda ni nihče iz Hrvaške EU parlamenta moril s kakšnimi takšnimi in podobnimi resolucijami.
Če ima kdo sedaj probleme in težave s Šešljem in njegovimi javnimi nastopi je to prav Srbija. Dokler je sedel v zaporu v Haagu in hodil v sodno dvorano na razprave in se tam na veliko norčeval iz tožilstva in sodišča, je to bil le problem tožilcev in sodnikov, ki mu v dolgih dvanajstih letih niso bili sposobni dokazati prav nobene krivde in ga obsoditi. Ker je očitno zelo žilav, jim tudi umreti ni hotel in so se ga potem znebili na način, da so ga enostavno "začasno?" poslali domov zaradi zdravstvenih razlogov. Ker sedaj Hrvatom njegovo slaboumno javno govoričenje ni všeč, so najprej zahtevali od Srbije, da naj ga ustavi in umiri. Srbi so jim nejevoljni odgovorili, da te moči nimajo in da njegovi nastopi tudi že njim gredo krepko na živce. Javno nastopanje in govorjenje mu ni z nobenim pravnim aktom omejeno, pa so se brihtni Hrvati spomnili in nategnili EU poslanke in poslance ter jim podtaknili resolucijo s katero se obsoja Šešljeve javne nastope. Resolucija je bila v EU parlamentu z večino glasov potem tudi sprejeta. Živela resolucija!
Kako so v primeru te resolucije večinsko glasovali slovenski poslanci in poslanke mi ni znano. vem le, da je slovenska EU poslanka Tanja Fajon bila ena redkih, ki se je zavedala absurdnosti in nesmiselnosti sprejemanja takšnih resolucij in je glasovala proti sprejemu. Mogoče pa bi sedaj kazalo razmisliti o sprejemu še ene resolucije v kateri bi EU parlamentarci okrcali vse tiste na haaškem tožilstvu in sodišču ter še predvsem tiste iz raznih političnih ozadij EU in ZDA, ki so Šešljevo izpustitev iz zapora zrežirali in tako Srbiji na vrat, ob vseh težavah in mukah s kateri se že srečuje, nakopali še eno popolnoma nesmiselno ter nepotrebno. Gospe in gospodje iz političnih elit EU in ZDA so že vedeli zakaj so to na tak način storili. Ker pa tudi ostali nismo popolni tepci, vemo tudi mi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar