Imamo pravno neuki pravico do pravno korektnega pojasnila?

Srečko Prijatelj, poslanec SNS

Pravico menda že imamo, vendar z njo nimamo kaj početi, ker pravno korektnega in nam pravno neukim razumljivega pravnega pojasnila ne bomo dobili. Da bi Ustavno sodišče ( US ) in ostali cvet slovenske pravne stroke polpismeni in pravno neuki raji razlagal in pojasnjeval stvari, ki jih tako nikoli ne bo mogla prav razumeti, pa le ne gre.

Na fotografiji na levi je nekdanji poslanec Jelinčičeve stranke SNS Srečko Prijatelj, ki je tam v letu 2011 imel malo smole ter se znašel v kazenskem postopku in bil seveda tudi obsojen na zaporno kazen precej daljšo od šestih mesecev in potem poslan tudi na prestajanje kazni. Tokrat nas ne zanima kaj je takratni poslanec Srečko Prijatelj zakrivil, da si je nakopal pozornost preiskovalnih organov in tožilstva, se potem znašel pred sodniki, ki so ga na prevzgojo poslali v zapor v trajanju več kot šest mesecev. V Državnem zboru so seveda takoj pričeli s postopkom za prenehanje mandata poslancu Srečku prijatelju in dne 17.03.2011 so v Delu med ostalim zapisali: Po izrečeni obsodbi se mora namreč parlamentarna mandatno-volilna komisija seznaniti z obvestilom okrožnega sodišča in izreči o podaljšanju mandata, nato pa se mora o podaljšanju mandata izreči še Državni Zbor. Mandat mu bo namreč po zakonu prenehal, in v kolikor mu ga ne bodo podaljšali, bo njegovo mesto zasedla njegova strankarska kolegica Sara Viler.

Poslanke in poslanci takratne sestave Državnega zbora mu ob glasovanju podaljšanja mandata seveda niso izglasovali in tako Srečko Prijatelj ni bil ne politični zapornik in ne politik v zaporu, temveč le še državljan Srečko Prijatelj v zaporu. Pika! Tudi Ustavno sodišče v tem, da so iz državnega parlamenta izgnali poslanca in ga po odločitvi pristojnega sodišča poslali v zapor ter mu tako onemogočili, da bi iz zapora prihajal ne seje državnega zbora in njegovih delovnih teles, ni videlo prav nič ustavno ali zakonsko spornega. Cvet slovenske pravne stroke takrat ni zagnal vika in krika, se razdelil na dvoje in se na smrt sprl okrog vprašanja ali je odvzem poslanskega mandata Srečku Prijatelju neustaven in nezakonit. Nihče tudi ni ustanovil nikakršnega odbora za varstvo človekovih pravic, nihče ni zganjal cirkusov pred zgradbo sodišča ali pred državnim parlamentom in sploh je tudi ljudstvo to odločitev Državnega zbora sprejelo kot nekaj najbolj samoumevnega in demokratično normalnega. Poslanke in poslanci Državnega zbora niso po tej odločitvi potem še mesece zganjali cirkusa na svojih sejah in se slaboumno prepirali ali je bilo prav, da so Srečku Prijatelju poslanski mandat odvzeli ali morebiti ni bilo prav in bi lahko kot zapornik še dalje sedel med njimi in sprejemal zakone in druge pomembne odločitve.

Janez Janša, poslanec SDS

 Potem pa se je zgodil primer poslanca stranke SDS v  Državnem zboru Janeza Janše, ki pa je vse postavil na glavo. Naenkrat ni bilo več nič tako kot prej. Tudi njega je namreč pristojno sodišče obsodilo na zaporno kazen precej daljšo od šestih mesecev in ga poslalo na prevzgojo v zapor. V državi Sloveniji pa je prišlo do prave revolucije. Nič več od tistega kar je še v primeru Srečka Prijatelja veljalo za ustavno in zakonito ter za pravno nesporno v  primeru Janeza Janše ni bilo tako. Cvet slovenske pravne stroke je kar ponorel in se med sabo še hudo sprl in javnost zasipal s prav presenetljivi strokovno pravnimi razlagami in tolmačenji kako je odvzem mandata poslancu Janezu Janši nezakonit in neustaven. Tisti del ljudstva v državi, ki ima nekaj več sivih celic kot kakšna domača kokoš in primera Srečko Prijatelj še ni pozabil, je od začudenja kar odprl usta in se vedno bolj glasno spraševal kdo je sedaj tukaj nor in kdo se iz koga norčuje?

Sprožili so se pravni in sodni proceduralni postopki v katerih so, kot lahko danes vidimo, uspeli dokazati le to, da pravni predpisi, ki se med tem niso kaj bistveno spremenili, in ki so veljali v času razreševanja primera Srečka Prijatelja, za primer Janeza Janše več tako močno in nesporno ne veljajo. Pika! To je namreč posredno dobršnemu delu pravnikov in ljudstvu sporočilo Ustavno sodišče, ki je Janeza Janšo kot zapornika vrnilo v poslanske klopi, ker bodo sedaj proučili ustavno skladnost zakonodaje na osnovi katere je obema, Srečku Prijatelju in Janezu Janši, prenehal mandat poslanca v Državnem zboru. S tem se je ustavno sodišče Slovenije, ne glede na to ali kdo to prizna ali ne, postavilo daleč nad izvršno in zakonodajno vejo oblasti ter primazalo krepko strokovno zaušnico kar lepemu številu eminentnih slovenskim pravnikom. Kaj pa si o vsej tej pravni in oblastni ter politično elitistični kolobociji misli ljudstvo pa tako nikogar posebej ne zanima. In Ustavno sodišče nam je s svojo avtoritarno odločitvijo sporočilo še, da ni nepomembno le kdaj, temveč predvsem koga se v kakem konkretno enakem ali zelo podobnem primeru obravnava in sankcionira. Nekoga se torej po dotlej pravno veljavnih predpisih sme sankcionirati in zaradi tega se ustavnost in zakonitost pravnih aktov in na njihovi osnovi sprete odločitve pristojnih organov ne more problematizirati. V nekem drugem primeru, ker gre pač za nekega drugega človeka in pripadnika druge politične elite, pa to kar je prej veljalo za neproblematično sedaj velja nujno preveriti kot problematično in ustavno sporno.

Če obveljajo današnje razlage nekaterih pravnih modrecev in Ustavnega sodišča, da so pravni predpisi na osnovi katerih so Janeza Janšo zabrisali iz poslanskih klopi, ustavno sporni in so Janšo vrnili v poslanke klopi Državnega zbora, potem so bili ti predpisi ustavno sporni tudi takrat, ko so iz poslanskih klopi nagnali Srečka Prijatelja. Če je bila Janezu Janši narejena pravna krivica, je bila enaka pravna in za povrh še nepopravljiva, krivica storjena tudi Srečku Prijatelju. Kaj pa sedaj? Krivice pa je potrebno popravljati so nam vsa pretekla leta govorili ti isti, ko so ljudstvo namerno siromašili in mu nalagali vedno nova bremena v korist poprav raznih preteklih krivic. ki so ali naj bi bile nekomu nekoč storjene.

Državljanke in državljani te države imamo pravico od Ustavnega sodišča zahtevati, da pojasni kako bo to različnost med primeroma Janša in Prijatelj pravno strokovno in predvsem korektno ter ljudem razumljivo pojasnilo. Pojasnilo nam seveda brez kakšnih pravno retoričnih telovadb ter nepotrebne strokovne in oblastne zvišenosti in nadutosti. Pa tudi na tisto vzvišeno in avtoritarno floskulo, da se odločitev Ustavnega sodišča ne komentira ne pristanemo. Še Božje odločitve so predmet naših premislekov in komentarjev in tako so in bodo tudi odločitve ljudi, ki sedijo in odločitve sprejemajo v instituciji imenovani Ustavno sodišče,

Od vodstva in strokovnih služb Državnega zbora pa imamo pravico zahtevati, da javno objavi prikaz glasovanj na seji Državnega zbora, ko se je odločalo o odvzemu poslanskega mandata poslancu Srečku Prijatelju. Ker hipokrizija v političnih elitah je tisto kar uničuje slovensko družbo in ogroža obstoj slovenske države. Politične in strokovne hinavce ter licemerje vseh vrst in v vseh političnih ter drugih okoljih naše družbe,  je potrebno enkrat končno že začeti razkrinkavati in njihove prave obraze predstaviti slovenski javnosti.