Zakaj morajo vsi biti takoj vam in nam podobni?

Beograd, zvečer 27.09.2014

Danes. v nedeljo 28.09.2014, bi se morala po ulicah Beograda končno zgoditi že nekajkrat odložena parada ponosa, ki jo po svetu organizirajo razne organizacije istospolnih. V Sloveniji smo se na to parado razkazovanja isto spolnosti že kar navadili in kakih večjih težav ni. Tudi policija z zavarovanjem vsakokratne parade nima kakih posebnih težav in največji  del slovenskih državljanov in državljank v svoji pragmatičnosti temu dogodku niti ne posveča več kake posebne pozornosti.

Tudi sosednji Hrvaški je nekako uspelo te parade spraviti pod streho. Ne sicer z malo težavami in še sedaj je to za hrvaške varnostne organe kar krepak varnostni in organizacijski zalogaj in ob teh paradah se veliko kaj zanimivega dogaja na pločnikih in drugih mestih, mimo katerih istospolni paradirajo. Ker pa so Hrvati morali hitro postati demokratični, če so želeli postati člani NATA in EU, so se hrvaške oblasti po načelu, da cilj opravičuje sredstva, pač zatekle k stari dobri doktrini "što se ne može milom, može se silom" in nekako jim zaenkrat še uspeva.

V Srbiji imajo očitno s to nesrečno parado ponosa ali kako vse se to paradiranje pač že imenuje, veliko večje probleme in težave. Največji del srbske javnosti te parade razkazovanja homoseksualnosti in lezbijstva nikakor ne sprejema in o organiziranju kakšnih tovrstnih parad ne želi niti nič slišati. Že kar nekaj krat so morali parado v zadnjem hipu odložiti, ker varnostni organi Srbije niso mogli dati zagotovil, da so v stanju zavarovati udeležence parade in v Beogradu zagotoviti javni red in mir. Danes naj bi se torej parada izvedla in sinoči so se ulice Beograda ponovno napolnile z več tisoč ljudmi, ki z demonstracijami želijo srbskemu režimu sporočiti, da temu dogodku nasprotujejo in si ga ne želijo. Za danes pa so celo napovedani prihodi demonstrantov iz drugih krajev Srbije in ljudstvo, ki jih organizirajo nekatere desno usmerjene organizacija kot so Dveri in še nekatere druge ter srbska pravoslavna cerkev, želi tako s svojo množičnostjo ta dogodek preprečiti.

Policija v Beogradu je zavarovala zgradbo vlade in druge državne objekte. Sestalo se je tudi posebno vladno telo odgovorno za javni red in mir, ki naj bi po vsem tem kar se v Beogradu dogaja in kar vse je za danes še napovedano, sprejelo dokončno odločitev o tem ali je tokrat parado sploh mogoče izvesti. Demonstranti nosijo srbske in tudi grške zastave, zastave nekaterih političnih organizacij ter transparente s katerimi jasno izražajo nasprotovanje tej in takšnim paradam in prepevajo himno ter pesmi z versko vsebino. Od srbskih politikov je glavna tarča psovk in kritičnih pripomb predsednik vlade Vučič. Organizatorji naj bi tako dobili dovoljenje, da parado izvedejo in oblast na ulice pošilja okrog 7000 policistov in žandarjev, ki imajo nalogo zavarovati udeležence parade ter zdravje, življenje in premoženje prebivalcev. Koliko nasprotnikov pa bo organizatorjem demonstracij uspelo spraviti v Beograd pa je veliko vprašanje. Kaj vse se bo danes tam okrog dvanajste ure na ulicah Beograda dogajalo in kakšne vse bodo posledice, pa bomo šele videli. Eno pa je že sedaj gotovo, država Srbija od danes dalje ne bo več enaka kot je bila še včeraj in politične posledice bodo hude ter  dolgoročne.

Vedno, ko spremljam tovrstne dogodke kjer koli v svetu, se sprašujem kdo in zakaj tako na silo želi, da se tovrstne parade izvedejo v sredinah, ki na kaj takšnega še niso pripravljene? Zahodni in predvsem EU politiki prihajajo v Beograd in izsiljujejo tamkajšnje politike ter jim grozijo, da če ne bodo izvedli te nesrečne parade isto spolnih, naj na svoje včlanjevanje v EU kar pozabijo.  Zakaj tako? Razumel bi, če bi ti zahodni politiki prišli v Beograd in bi srbskim politikom ter oblastnikom  povedali, da dokler v Srbiji ne bo svobode medijev, svobode javne besede, dokler ne bodo stabilizirali gospodarstva, storili kaj na področju varovanja okolja, reformirali sodstva, občutno zmanjšali števila brezposelnih ter tistih, ki živijo v veliki revščini in s podobnimi političnimi, gospodarskimi ter socialnimi zahtevami, da naj ne razmišljajo o vključitvi v EU. Da pa jim grozijo, da EU ne bodo videli, če ne organizirajo takoj parade istospolno usmerjenih po ulicah Beograda, pa ne razumem. Na silo se pač veliko ne da v kratkem času doseči. In tudi prav nobene potrebe ni, da bi morali Srbi biti takoj in v vsem ter kar preko noči podobni nam in še manj tistim s severa Evrope ali Amerike. Pravzaprav sem vesel, da Srbi niso kaj veliko podobni nam Slovencem in bil bi še bolj vesel, če bi mi kaj povzeli po njih.

Prav vulgarno se zanemarjajo vse kulturološke, verske, socialne in druge zgodovinske okoliščine, ki so skozi stoletja vplivale na razvoj nekega naroda in ki pogojujejo današnje večinsko javno mnenje ljudi živečih na nekem zaokroženem nacionalnem geografskem prostoru. Razumel bi tudi, če bi oblasti in politika EU od Srbov zahtevali, da v svojem pravnem redu in zakonodaji zagotovijo vse pravice istospolnim in odpravijo vsakršno diskriminacijo med ljudmi na spolni osnovi. Vendar ne, oni zahtevajo prav to parado za vsako ceno, čeprav vedo, da je v Srbiji to danes, brez resnih družbenih, varnostnih in dolgoročnih političnih posledic, še misija nemogoče in ob vsem še hudo nevarno za javni red in mir v državi. Zakaj se torej takim sredinam kot je na primer Srbija, ki pa še daleč ni edina, ki bi z organizacijo takšnih parad imela hude težave, ne dovoli nekaj več časa in predvsem ter najprej omogoči nekaj več razvojnih priložnosti. Zahodnjaki so res pravi politični pokvarjenci in navadni tepci, če mislijo, da bodo Srbe z izsiljevanji ter političnimi, gospodarskimi, finančnimi in drugimi tovrstnimi pritiski prisilili v nekaj česar zaenkrat še nikakor niso sposobni kolektivno sprejeti. Pustite jim torej čas in jim raje pomagajte, da bodo najprej razvojno, kulturno, socialno ter politično in po svoji prosti volji postali podobni vam in potem bodo tudi istospolni lahko po Beogradu paradirali kdaj in kolikor se jim bo zahotelo.