Volivec pravi, da je veliko znanja za vodenje države premalo in je potrebno ob tem imeti še kaj!

Ko so mediji včeraj slovensko javnost obvestili, da je iz stranke SMC izstopil vidni član in soustanovitelj te stranke dr. Bojan Dobovšek, sam temu dogodku nisem pripisal tako velike teže ali kakšne posebne usodnosti. Pa sem se očitno zelo motil. Ne želim tokrat pisati o ozadjih tega odstopa in še manj o tem kaj si o samem izstopu, vzrokih ter morebitnih posledicah mislijo in govoričijo večni politični komentatorji, ki jih posamezne TV hiše redno vabijo, da nam tam trobezljajo vse mogoče.

Sam o stranki SMC in vladni koalicijski ekipi, ki jo je uspelo sestaviti takratnemu mandatarju in danes že predsedniku slovenske vlade dr.. Miru Cerarju  doslej nisem napisal nič. Ne zaradi tega, ker ne bi imel svojega osebnega mnenja, temveč predvsem, ker skoraj nikogar od današnjih ministric in ministrov nisem poznal in o nobenem nisem vedel prav nič. Spremljal sem sicer mnenja in ocene ter tudi posamične kritike slovenskih medijev, ki so posamezne današnje ministrice in ministre že kot kandidate ocenjevali, vendar si sam nekega lastnega dovolj kompetentnega mnenja, da bi potem kaj o tem napisal na teh straneh, nisem uspel in tudi ne upal ustvariti. Res je, da sem tudi sam takoj po volitvah bil trdno prepričan, da bo vodenje ministrstva za notranje zadeve prevzel dr. Bojan Dobovšek in priznam, da sem si ga tam tudi zelo želel. Če bi me  vprašali zakaj in na katerih osnovah vse temelji takratna moja tako velika želja, da Bojan Dobovšek prevzame prav to ministrstvo, bi vam vedel le delno odgovoriti. Enostavno sem tako čutil in zaupal sem mu kot mu zaupam še danes.

Očitno je tako čutilo in vero v dr. Bojana Dobovška kot ministra resorja za notranje zadeve, polagalo tudi zelo veliko volivk in volivcev. Vsaj po včerajšnjih odzivih preprostih ljudi, ki so novico o Dobovškovem izstopu iz stranke zelo komentirali in so bili nad tem njegovim dejanjem presenečeni celo tisti, ki stranke SMC niso volili. Tokrat lahko to prav mirno zapišem, da je Dobovškov izstop iz stranke med ljudmi povzročil celo več zanimanja in komentarjev kot, če bi odstopila kakšna ministrica ali minister nove Cerarjeve vladne ekipe. Mnogi že s samo kadrovsko sestavo nove Cerarjeve vlade niso bili posebej zadovoljni in že takrat niso mogli razumeti zakaj Dobovška ni v vladni ekipi. Tako je eden od preprostih volivcev, ki so včeraj popoldan na javnem mestu prav glasno in s precejšnjim čustvenim nabojem komentirali informacijo o njegovem izstopu iz stranke in njegova skopa pojasnila o vzrokih tega dejanja, ves zagrenjen povedal: "Izvolili smo vladno in poslanko ekipo z velikimi možgani in malimi jajci!"  

Prav do ušes so se mi v nasmeh raztegnila usta, ko sem slišal to oceno nove slovenske vladne in poslanske kadrovske garniture SMC, ki jo je podal ne posebej visoko izobražen državljan, in ki je kot volivec ter državljan očitno nad vsem tem kar se v tem času po volitvah v državi dogaja, že zelo razočaran ter očitno tudi že malo jezen. Naj se citirana izrečena ocena in način na kakršen je bila povedana, že malce spogleduje s preprosto ljudsko vulgarnostjo, ji vendar moramo priznati njeno vsebinsko moč in točnost, ker tako  ali zelo podobno pač veliko ljudi misli in ocenjuje teh nekaj dni vladanja nove koalicije in njene vlade. Preprosti ljudje v državi so kot volivke in volivci na zadnjih volitvah enostavno želeli presekati stanje v katerem se država že kar nekaj let nahaja in so novi stranki pod vodstvom dr. Mira Cerarja dali tako močan mandat kot doslej še nikomur. Čeprav stranka SMC v volilni boj ni prinesla prav nobenega programa, so ji volivke in volivci  poklonili vero, da bodo dane zaveze res tudi uresničili in na odgovorna mesta v vladi postavili najbolj strokovno ter moralno kompetentne ljudi. Ali kot bi v besednjaku hazarderskih igralcev lahko rekli: ljudje so na volilni ruleti stavili "vse na vse".

Sedaj, ko se kolo na naši državni ruleti vrti vedno počasneje in kroglica nakazuje svoj pristanek vse drugje le tam ne kjer so kolektivni igralci pričakovali, da se bo ali bi se vsaj morala in postajajo vse bolj nervozni, nekateri celo že malce jezni in drugi celo že obupani. Prvi hladen tuš so doživeli ob sestavljanju vladne koalicije in razdelitvi odgovornih mest med koalicijskimi partnerji. Potem so kar krepko nejevoljni dvignili obrvi ob prav čudni in izsiljevalski politični telovadbi predsednika DeSUS-a Karla Erjavca, ki naj bi najprej vodil parlament, potem se je samo predlagal za evropskega komisarja ( povsem enako kot Bratuškova ), pa zahteval nekaj več ministrstev za svojo stranko in na koncu zase ministrstvo za zunanje zadeve kjer ga večina državljank in državljanov sploh ni želela videti. Z velikim zaupanjem v mandatarja in predsednika vlade dr. Mira Cerarja so nekako pogoltnili, z veh vetrov skupaj nabrano ter iz pretežno samih anonimnežev sestavljeno ministrsko ekipo stranke SMC, čeprav so mnogi takrat začeli že resno dvomiti, da bi se vse to na kocu lahko dobro končalo. Da bi potem do samega roba obupa ljudi spravljali nekateri od teh novih ministric in ministrov s svojimi izjavami in evidentnim dokazovanjem nepoznavanja področja ter problematike s katero naj bi se  kot ministri ukvarjali.

Še posebej ljudi jezi to prav nespretno in do zadnjih skrajnosti ter že prav vulgarno legalistično ter pogosto zelo neokusno bodenje s stranko SDS in tistim nesrečnim Odborom 2014, ki si dovoljujeta prav neverjetne moralistične in pravne manevre ter razne zlorabe, proti katerim pa nova koalicija enostavno ne najde pravih rešitev ali pa si enostavno ne upa odločno vsega tega cirkusa presekati ter končati.  Kakor, da skupina tako zelo izobraženih in moralnih ljudi ne bi vedela kaj je za storiti in kot bi preprosti ljudje rekli, da se klin pač s klinom izbija. Pa smo ponovno pri tistem včeraj izrečenem in zgoraj citiranem reku jeznega volivca. Za uspešno vodenje države v takšnih današnjih razmerah v katerih se je država znašla,  je očitno premalo le veliko akademskega znanja in ima volivec še kako prav, ko pravi, da je za to potrebno tudi še kaj drugega.