Bi predsednik vlade dr. Miro Cerar lahko sestavil boljšo in bolj zaupanja vredno ekipo? Zagotovo. Kot je tudi res, da bi ekipa lahko bila tudi veliko manj obetajoča. Sedaj pač je takšna kot je in ne zaradi dr. Mira Cerarja in še manj zaradi njegovih ministric in ministrov, temveč zaradi nas samih in države Slovenije, ji moramo zaželeti, da bi bili uspešni. Je pa pač tako, da če jih bodo kot uspešne ocenjevali v Bruslju in še kakšnem centru svetovne moči, potem se nam bo zagotovo kot državljanom bolj slabo pisalo. Če jih bomo državljanke in državljani doma v Sloveniji ocenjevali kot dobre in sposobne vladarje, pa jim bodo grozili in prikrite sankcije nad njimi in proti nam vsem izvajali v prej naštetih centrih moči.
Malo sem včeraj, ko sem pač imel čas, spremljal tista vse prepogosto prav slaboumna čreva razprav v Državnem zboru ob imenovanju novih ministric in ministrov, ki so pretežno prihajala z desne strani. Pa tudi tisti skromni opozicijski levi pol me ni ravno preveč navdušil. Očitki, da bo nova vlada nadaljevala politiko prejšnje vlade ( vlada Alenke Bratušek ), ki je prav tako nadaljevala politiko prejšnje vlade ( vlada Janeza Janše ) so seveda utemeljeni, vendar so skrajno nekorektni in za gledalstvo doma pred TV hudo zavajajoči. Saj je tisto celodnevno prazno, pogosto žaljivo, neokusno in še kakšno govoričenje ter v nekaterih primerih prav primitivno nakladanje, v resnici bilo namenjeno nam doma pred TV-ji in ne koalicijskim kolegom v dvorani ali predsedniku vlade in njegovim kandidatom za ministrice in ministre. Kakšno politiko pa naj v danih razmerah sploh kakšna slovenska vlada izvaja, če ne politike Komisije EU, NATA in mednarodnih finančnih ter drugih centrov moči? Želeli smo biti v NATU in sedaj pač smo. Želeli smo biti članica EU in potem smo si zaželeli še skupno valuto evro. Želeli smo biti tudi v elitnem klubu OECD-ja in tudi smo. In želeli smo biti povsod in si tako vsaj malo pozdraviti svoje manjvrednostne komplekse. Tam pa seveda nismo za to, da bi o čem pomembnem odločali in da bi se nas tam posebej pozorno poslušalo in upoštevalo, ker pač nimamo zadostne politične in ekonomske mednarodne"specifične teže" in smo tam, da poslušamo kar se nam zapove in izvršujemo kar se nam zaukaže. In da aktivnosti vseh teh organizacij plačujemo, vsa ta članstva ter pravo malo armado tam zaposlenih ljudi seveda iz naših skromnih finančnih malh krepko sofinanciramo.
Pustite zavajanja domačih politikov, naših slovenskih poslank in poslancev v EU parlamentu in v teh organizacijah zaposlenih naših domačih visokih in nižjih uradnikov ter drugih koristolovskih demagogov ter bleferjev, ki nam seveda vso to zgodbo prikazujejo povem drugače kot v resnici je. Vedno, ko slišite kakšnega oblastnika, politika, poslanca ali dobro plačnega ideologa nakladati o problemu razprodaje državnega premoženja, reformah ali o tem kako pojem nacionalnega interesa ne obstaja in zahteva od vlade, da sledi temu za kar naj bi se zavzemal in ob tem prav hinavsko zamolči, da vse to od države Slovenije in slovenskih oblasti zahtevajo zunanji centri moči, vedite, da vas zavaja in se iz vas kot davkoplačevalca in državljana norčuje.
Včeraj so v Državnem zboru nekatere opozicijske poslanke in poslanci od nove vlade zahtevali to česar v preteklosti njihovim vladam niti na kraj pameti ni padlo, da bi poskusili uresničiti. Drugi, tudi iz opozicije, vendar iz drugega ideološkega pola, so postavljali zahteve in na na novo vlado naslavljali priporočila in se pri tem delali kakor, da ne bi vedeli, da je Slovenija v evro skupini in EU, NATU, OECD-ju in še kje in da mora izvršiti skoraj vse kar je tam naročeno.
Cerarjeva SMC je na volitvah dobila res zavidanja vredno moč v parlamentu. Malo manj sreče je potem imela s svojima koalicijskima partnerjema za katerima se iz preteklosti vleče ne ravno vzpodbuden in politično precej obremenjujoč rep. Opozicija je v glavnem svojo podobo na ogled postavila včeraj in kaj veliko od nje res ne kaže pričakovati. Moj znanec bi verjetno rekel: revščina revščine! Glede na doslej povedano smemo od nove vlade sploh kaj dobrega in koristnega pričakovati? Vsekakor. Veliko je še tega v čemer jih nihče od zunaj ne bo omejeval ali jim vsiljeval drugačnih odločitev in ukrepov. Po dobrih desetih letih neusmiljenih kulturnih bojev, vulgarnih političnih in ideoloških delitev, rušenja temeljnih oblastnih, institucionalnih, pravnih, ekonomskih, finančnih, kulturnih in drugih postulatov državnosti, si državljanke in državljani končno že zaslužimo, da zaživimo v državi, ki enostavno enkrat mora začeti postajati normalna, če želimo kot država in narod sploh še obstati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar