Diverzija v kabinetu predsednice vlade ali kar v celotni slovenski politiki!

Premierka v odhajanju Alenka Bratušek in njena kandidatura za evropsko komisarko je glavna tema medijev, politikov in ljudi ob šankih po deželi slovenski. Prva dama nekdanje slovenske vlade je deležna hudih kritik in prav slaboumnih političnih, pravnih, institucionalnih in še kakšnih manevrov, da bi se jo nekako onemogočilo pri njenem prefriganem zavzemanju komisarske funkcije v Komisiji EU. Koristi in ugled države pred evropsko oblastno, politično in splošno javnostjo so v celoti podrejene nekim drugim egoističnim in še kakšnim interesom posameznikov in ožjih elitističnih levih in desnih skupin. Lotila se je je celo Komisija za preprečevanje korupcije in sedaj mnogi pričakujejo, da bo njen predsednik Štefanec presekal ta gordijski vozel in jim pomagal zminirati njeno kandidaturo, jo dokončno osramotiti pred domačo in tujo javnostjo ter jim omogočil, da se ponovno krepko sprejo pri iskanju nekega novega kandidata ali kandidatke. Če se jim to slučajno posreči, potem si bodo nakopali smrtno jezo in hudo tiho maščevanje predsednika EU Komisije Junkera in se ga slovenske oblastne ter politične elite ne bodo rešile vse do konca njegovega mandata. Slovenci smo kot politična bitja res vredni pomilovanja.

Jutri je četrtek 18. septembra 2014, ko bo imenovana nova slovenska vlada, ki jo bo vodil dr. Miro Cerar. Dr. Miro Cerar je še danes spoštovan in visoko cenjen vrhunski pravni strokovnjak. Od jutri dalje pa to več ne bo, ker bo postal politik v pravem pomenu te besede in predsednik slovenske vlade in se ga več ne bo ocenjevalo po njegovih visokih etičnih, moralnih ter visoko strokovno pravnih javno izraženih stališčih in ravnanjih. Od jutri dalje ga bomo ocenjevali izključno po nekih drugih merilih in kriterijih po katerih smo državljanke in državljani že doslej ocenjevali prav vse predsednike in eno predsednico vlade. Vse to visoko moralno, etično in strokovno kar mu danes še priznavamo in po čemer ga tako zelo cenimo, bo jutri ostalo pred vrati njegovega novega kabineta in njegova ter z njim tudi naša zgodba se bo začela pisati na novo. Njegov osebni račun se bo v trenutku imenovanja nove vlade spraznil in kako ter s čim vse ga bo na novo napolnil, bo v največji meri odvisno od njega samega.

Pa se vrnimo nazaj k njegovi predhodnici v kabinetu predsednika vlade AB in očitku, da se je sama predlagala za komisarko. Kdo pa je predlagal Karla Erjavca? Če se prav spomnim, je bilo za vse tri kandidate rečeno, da so jih predlagale njihove politične stranke. Za Erjavca celo velja, da je bil s Cerarjem že dogovorjen za položaj, ki ga bo kot šef koalicijske stranke dobil in je potem sam to spremenil v tihem upanju, da mu pa morebiti le uspe naskok na komisarsko funkcijo. Tisto nakladanje, da ni bil prisoten, ko je vlada potrdila predlog liste treh kandidatov, ki ga je potem poslala Junkeru v Bruselj, je pa res krepko izpod nivoja. Takrat se namreč na vladi ni več glasovalo o posameznih kandidatih, temveč se je potrjevala celotna lista kandidatov. Nikogar se ni na listo več dodajalo in nikogar z liste brisalo. Vse to so gospe in gospodje v vladi dogovorili že zdavnaj prej. Zakaj torej KPK sedaj obdeluje le Bratuškovo in ne tudi Erjavca? In za Erjavca ima KPK še najmanj en dober razlog, da ga spusti v svoje kolesje, ker slovenski javnosti še ni odgovorjeno in pojasnjeno kako je s hudimi obtožbami, ki jih je na njegov račun naslovil odstavljeni ambasador v Avstraliji dr. Milan Balažic. Pravico imamo vedeti kaj od tega je res in kaj morebiti ni in pravico imamo tudi vedeti zakaj se to tako nasilno pometa pod preprogo in kdo komu ter s čim grozi.

Kako se je torej ime Karla Erjavca znašlo na seznamu kandidatov za komisarja? Sedaj manjka le še, da se bo kdo spomnil in nas skušal prepričati, da je v kabinetu predsednice vlade prišlo do diverzije in je Erjavčevo ime na ta seznam podtaknila neka tajna in neznana mračna ter zlonamerna sila. Sam med primeroma Alenke Bratušek in Karla Erjavca neke pomembne vsebinske razlike namreč ne vidim. Pravzaprav sta kot neke vrste diletantska politična siamska dvojčka, ker ju tudi dr. Balažic oba omenja v tisti humoristični zgodbi o naftnih poljih, obsojenem pedofilu in še čem. Počasi tako začenjam tudi sam verjeti v temne mračne in zlonamerne sile, ki delujejo iz ozadja, ker je sedaj očitno največjo ceno plačal kurir, ki je novico prinesel in ne tisti, ki so bili v to nesrečno zgodbo do komolcev vpleteni. Ravna se torej po načelu ubijte kurirja, ki prinaša neprijetne novice.

V tem primeru kar malo obžalujem, da je Klemenčič s svojima sodelavcema tako na vrat in na nos zapustil KPK in so tja instalirali Štefaneca, ki mogoče ima dobre namene in zagotovo ima tudi kaj potrebnega znanja. Vendar je vse to daleč premalo, da bi se lahko uspešno bodel s kopico raznih interesov in zahtev, ki jih bolj ali manj javno pred njega in njegovo KPK  postavljajo veliko močnejši lobiji in posamezniki. Tako kot se je Štefanec na KPK znašel, ga že jutri tam več ne bo, če ne bo dovolj kooperativen in "na liniji". Ne bo ne prvi in zagotovo ne zadnji, ki bi ga politično "uzela magla" in ga vrnila med lepe, z gozdovi in vinsko trto posejane, goričke gričke. Mogoče pa Štefanec vse to celo prav dobro ve in tudi zaradi tega primer Erjavec še ni primer in nikoli ne bo. Medijem je prepovedano to zgodbo odpirati in o njej pisati, ker so vanjo direktno in posredno vključene osebe iz obeh političnih in ideoloških polov ter ljudje na zelo visokih državnih položajih. Enega nepomembnega Balažica pa bomo menda lahko žrtvovali, ko pa gre vendar za državo in njen ugled. Za ugled države je torej Erjavec pomemben, Bratuškova pa ne.Vendar razmere doma in v EU kažejo, da bi lahko bilo ravno obratno.