Vam res še ni dovolj?

V tej državi se je nekaterim očitno že do konca zmešalo. Skoraj 150 tisoč ljudi je brezposelnih, več ko polovica upokojencev prejema mizerne pokojnine s katerimi, kot sami pravijo, ni mogoče ne živeti in ne umreti. V realnem sektorju ( gospodarstvu ) so skoraj vse nove zaposlitve sklenjene v zadnjih dveh ali treh letih za določen čas in na minimalnih plačah. Že vse to leto ljudi pošiljajo iz referenduma na kake volitve in pred nami so že četrte, ki se nam bodo dogodile prve dni naslednjega meseca.

Država že nekaj mesecev nima operativne vlade in ministri te odhajajoče vlade se med sabo grizejo kot stekli psi. Kar bi bilo dovoljeno Karlu Erjavcu ni dovoljeno Alenki Bratušek, ki jo sedaj obdeluje KPK zaradi ( koruptivnega ) samo-predlaganja za EU komisarko. Ta ista KPK prav nič ne poroča, da namerava pod drobnogled vzeti tudi Karla Erjavca zaradi veliko hujših koruptivnih obtožb, ki jih je nanj naslovil bivši veleposlanik v Avstraliji dr. Milan Balažic. Razumi kdo to sploh še zmore. Že nekajkrat sem na teh straneh zapisal, da je največja težava mandatarja dr. Mira Cerarja prav Karl Erjavec in njegova stranka DeSUS, ker bi obravnava Karla Erjavca na KPK verjetno ogrozila novo koalicijo in s tem onemogočila sestavo nove vlade. Se bo v tej državi na najbolj odgovornih mestih sploh uspel najti kdo, ki bo to stanje presekal in javno ter dovolj glasno ter avtoritativno povedal, da zapornik sodi v zapor in ne v državni zbor. In bi povedal tudi, da če Junker kot mandatar Komisije EU želi imeti v svoji ekipi Alenko Bratušek, jo naj pač ima, Odgovornost slovenske politike in oblasti pa je, da iz te kadrovske rešitve v Komisiji EU potegne čim več. V mnogih normalnih demokratičnih evropskih državah bi skoraj zagotovo to odgovorno nalogo odločno opravil predsednik države. Kako pa je s tem v Sloveniji?

Janez Janša je očitno spoznal, da so se mu dokončno odrekli tudi njegovi dosedanji zavezniki v EU in sedaj v obupu rešiti kar se rešiti morebiti še da, sesuva državo in piše solzava in politično ter ideološko slaboumna pisma na različne naslove v tujini. Kakor, da bi bili vsi ti pomembneži v Bruslju in drugih odločujočih centrih moči v Evropi, sami telebani in ne bi poznali vseh ozadij zgodb, ki hudo bremenijo Janeza Janšo in zaradi katerih je sedaj, oziroma bi vsaj moral biti, v zaporu. O nekdanjih njegovih poslih z orožjem, o zadevi Patria in še nekaterih zgodbah na katerih je mogoče najti Janezove prstne odtise, vedo v Bruslju, Parizu. Berlinu ter drugih centrih moči več kot ve Janez sam in seveda veliko več kot to vedo slovenski preiskovalci, tožilci in sodniki.

Že dolgo se ni nobena slovenska stroka tako zelo blamirala in zapravila svojega nekoč zavidanja vrednega ugleda, kot se je to v zadnjih mesecih pripetilo pravnemu lobiju. Pred tem se je v podobnem položaju sicer res znašla slovenska ekonomska stroka, ki pa se je, predvsem zaradi močnih zunanjih strokovnih vplivov, razmeroma hitro pobrala in ugotovila svoje zmote ter zablode in njeni najvidnejši predstavniki imajo danes pogum to tudi priznati. Jagodni izbor slovenske pravne stroke pa se poglablja vse globlje in s sabo v to zaudarjajočo družbeno močvirje vleče tudi celotno državo. Država s svojimi institucijami in vsemi tremi vejami oblasti pa je vse bolj podobna truplu brez glave, rok in nog. Nek samooklicani Odbor 2014 rogovili pred najvišjimi sodnimi institucijami po državi in želi na silo iz zapora spraviti svojega politično ideološkega malika, ki so se mu v resnici odrekli že vsi doma in v tujini. Gospe in gospodje eminentni slovenski pravniki, odprite že končno konju gobec in mu preštejte zobe, ter prenehajte v raznih pisanjih iskati odgovore na vprašanje koliko zob naj bi konj v resnici imel. Vam vsega tega cirkusa res še ni dovolj, ker ljudstvu počasi že je.

Dr. Miru Cerarju in vsem njegovim poslankam ter poslancem, predsedniku Državnega zbora dr. Milanu Brglezu, pravosodnemu in ministru za notranje zadeve ( aktualnim in bodočim ) zastavljam vprašanje, kako bi država ravnala, če bi kakšen takšen Odbor ustanovili brezposelni, upokojenci z manj kot 500 evri pokojnine ali delavci z mizernimi mezdami in zaposleni za določen čas ali starši še vedno lačnih otrok, drugi obupani slovenski kapitalistični tlačani in ekonomski sužnji in bi tako več mesecev iz dneva v dan demonstrirali pred državnimi institucijami kot so zgradba vlade, Državnega zbora, posameznih ministrstev in še kje ter tako očitno rušili državo? Odgovorite danes na to vprašanje, ker že jutri se vam kaj podobnega lahko tudi dogodi. Ljudje vedno bolj množično in glasno pravijo, da se tega več ne gredo. Stranka SMC na čelu z dr. Mirom Cerarjem ni od ljudi na volitvah dobila le mandata za sestavo nove vlade, temveč je dobila ukaz ljudstva, da razmere v državi uredi. Takšno "urejanje" razmer v državi je lahko za koga  tudi boleče ter politično in pravno vprašljivo ali nedorečeno, vendar je nujno. Tako kot je verjetno nujno od ljudi že nekaj let zahtevano zategovanje pasu, kot je bilo in je še očitno vedno nujno od ljudi zahtevati, da so lačni, brez dela in njihovi otroci brez prave bodočnosti.

Ne delajte državi še večje škode z nasilnim rušenjem Alenke Bratušek z mesta komisarke in podpredsednice Komisije EU, ker si jo na tem mestu želi mandatar Junker. Pika! Posledice te naše slovenske zaletavosti in nepremišljenosti bi nas kot državo in ljudstvo lahko v bodočnosti še drago stale. Raje razmišljajte o bodočem sodelovanju z Bratuškovo in celotno Komisijo in se potrudite, da se iz tega izvleče kar največ koristnega za državo in v njej živeče ljudi. Predstavniki slovenskega gospodarstva bi morali glede na resor, ki je bil Bratuškovi dodeljen, od veselja in optimističnih pričakovanj visoko skočiti v zrak ter že tiho kovati nove poslovne vizije in pripravljati teme o katerih bi se z novo komisarko želeli kar najhitreje pogovarjati. Tako pa o Bratuškovi največ razpravljajo v glavnem tisti, ki so vse svoje življenje preživeli prisesani na državne jasli in razni novinarji, ki sami še male čevljarske delavnice ne bi bili v stanju uspešno voditi ter sebi in svojemu vajencu zagotoviti mesečne plače. Vam vsem res še ni dovolj delanja škode državi in v njej živečim državljankam ter državljanom?