Slovenski finančni, gospodarski, politični, pravni in moralni bankrot!

Kar nekaj časa na teh straneh nisem ničesar zapisal, ker sem le zgrožen opazoval propad lastne države in popolni razkroj vseh temeljnih družbenih vrednot. Malo so me celo zavedli in nekaj upanja ponudili rezultati parlamentarnih volitev, vendar sem se hitro streznil, ko sem spremljal prvo sejo Državnega zbora in potem še nekaterih njegovih delovnih teles.

Ko sem spoznal, da nastajajoča nova koalicija ni v stanju ustrezno razrešiti problema sedenja zapornika kot poslanca v Državnem zboru in potem še v nekaterih pomembnih delovnih telesih, sem izgubil vso upanje, da se bo z novo koalicijo in novimi ljudmi ter novo politiko v državi kaj bistvenega spremenilo. Naši sosedje Avstrijci so v enem samem tednu zamenjali skoraj celotno vladno ekipo in odgovornost za upravljanje države so prevzeli drugi ter nadaljevali tem kjer se je prejšnji ekipi zalomilo. Brez vseh političnih in drugih mešetarjenj in družbenih pretresov so v nekaj dneh stabilizirali politične in druge razmere v svoji državi in kar je pri vsem tem še kako zelo pomembno, niso po nepotrebnem vznemirjali svoje domače javnosti in med ljudi ne sejali dvomov, strahu ter občutka brezizhodnosti.

Kako pa je s tem v Sloveniji? Pravnomočno obsojen in na prestajanje zaporne kazni napoten politik kandidira na državnozborskih volitvah, se po volji 6000 volivcev prebije v državni zbor  in tam bo sprejemal zakone in druge, za državljanke in državljane ter državo, pomembne odločitve.Pri tem pa sam  in skupaj s svojimi pristaši ves čas nasilno ruši tretjo vejo oblasti - pravosodni sistem - , želi nadzirati obveščevalne službe, se norčuje iz celotnega pravnega in ustavnega sistema države ter iz svojih nastopov v Državnem zboru dela javno politikantsko tribuno in tako smeši celotno državo. V Evropi in v drugem civiliziranem delu sveta ne poznam države v kateri bi bilo kaj takega mogoče. Nove politične elite, ki so po volji volivk in volivcev dobile nalogo, da prevzamejo upravljanje z državo in začnejo reševati goro nakopičenih političnih, gospodarskih, finančnih, socialnih in drugih velikih problemov, pa sestankujejo in barantajo okrog ministrskih mest, pišejo osnutke neke koalicijske pogodbe in se sploh že dober mesec in celo več, ukvarjajo izključno sami s sabo ter občasno še veliko preveč z Alenko Bratušek, ki si je že davno pred tem, na nek čuden in moralno ter pravno "zanimiv?" način zagotovila komisarsko mesto v EU.

Tako so kar naenkrat vsi veliki problemi državljank in državljanov ter države Slovenije postali tretjerazredna in manj pomembna tema, ker se sedaj vse politične elite, tako tiste koalicijske in tiste opozicijske ter vsi od zapornika Janeza Janše do novega mandatarja Mira Cerarja, ukvarjajo s komisarstvom Alenke Bratušek in izbiro Junkerja ter plačo in drugimi privilegiji, ki jih bo prefrigana Alenka Bratušek pridobila, če postane komisarka. Namesto, da bi se s primerom Alenke Bratušek pospešeno ukvarjali Komisija za preprečevanje korupcije ( KPK ), Sova, kriminalistična policija ter tožilstvo, se sedaj s tem največ ukvarjajo vsi drugi. Če bodo vse prej navedene institucije kvalitetno in hitro opravile svoje delo, bi se kaj lahko dogodilo, da bi Janez v svojem novem začasnem domovanju dobil žensko družbo.

Ponovno pa se je oglasil tudi odpoklicani veleposlanik Slovenije v Avstraliji dr. Milan Balažic in predstavil nove ter zelo obremenjajoče obtožbe na račun šefa DeSUS-a ter sedanjega in kot kaže tudi bodočega zunanjega ministra. Karla Erjavca. Pa ne le njega, temveč v tej zgodbi v precej čudnih vlogah nastopa še kar nekaj drugih zelo zanimivih javnih in političnih oseb Vse od Alenke Bratušek pa nekaterih ustavnih sodnikov, visokih državnih uradnikov in oho..ho...ho... mikavnih visokih uradnic, do nekaterih bivših strankarskih šefov in omenjen je bil tudi predsednik države Borut Pahor.. Kdo pa je naročal tista obtožujoča in za Balažica obremenilna zdomska avstralska pisma opremljena z raznimi fotografijami, pa tako ni potrebno dolgo ugibati.

To zgodbo sem pozorno spremljal in že takrat, ko še je Erjavec pred komisijo državnega zbora branil Balažica, se mi je vse zdelo nekam čudno in tudi malce smešno. Potem pa se je preko noči vse spremenilo in vsi vpleteni, ki so še ga včeraj strumno branili, so planili po Balažicu, ga odpoklicali iz Avstralije in vrgli iz službe. Naj kar takoj zapišem, da sem že ob prvi Balažičevi predstavitvi primera na tiskovni konferenci, ki jo je priredil ob svoji odstavitvi, več verjel njemu kot izjavam ostalih vpletenih. Sedaj po njegovem drugem javnem nastopu pa v resničnost velike večine njegovih navedb in obtožb sploh več ne dvomim. Zanimiva je tudi okoliščina, da so se v zadevi Balažic kar preko noči združili ter poenotili slovenski politični levičarji in desničarji ter v njegovem rušenju z roko v roki sodelovali in prispevali svoje deleže. To pa pa se v Sloveniji ne dogodi tako pogosto, da bi lahko ostalo neopaženo.

Če je le slaba polovica obtožb, ki jih je na račun Karla Erjavca naslovil dr. Milan Balažic resnična, potem ima novi mandatar dr. Miro Cerar velik problem. V Afero Balažic sta namreč močno vpleteni kar obe koalicijski partnerici in sama okoliščina, da so v SD zamenjali predsednika, ne pomeni veliko, ker tudi ta stranka ob DeSUS-u, v koalicijo prinaša zelo nesrečno in hudo obremenilno dediščino. Celotna zgodba zelo grdo zaudarja in razkriva vso bedo dosedanje slovenske politike in prepletenosti levih in desnih elit in sega tudi v vse veje oblasti. Kako bo uspelo novemu mandatarju dr. Miru Cerarju, s takšno prtljago, ki jo v koalicijo prinašata obe koalicijski partnerici, to preseči in začeti vladati po obljubah in zavezah, ki jih je dal volivkam in volivcem, pa je seveda že drugo vprašanje. Slovenska javnost enostavno ne bi smela dovoliti, da se zadeva Balažic pomete pod preprogo in se dr. Milana Balažica na silo utiša. Vse njegove navedbe in obtožbe bi bilo potrebno takoj in korektno raziskati ter ugotovitve predstaviti slovenski javnosti. Za slovenske neodvisne in raziskovalne novinarje je torej dela več kot preveč, ker na uradne državne organe se očitno ne moremo več zanesti.

V Državnem zboru pa bi se morala predvsem stranka Združene levice (ZL), kot edina ob stranki SMC, neobremenjena in v tej zadevi neomadeževana stranka potruditi, da se ta zaudarjajoča zgodba v celoti razkrije in da vsi vpleteni pravno ali vsaj politično in moralno odgovarjajo. Ali pa naj kar vsi koalicijski in opozicijski politiki ter novi oblastniki, velika načela o morali in etiki obesijo na klin ter nadaljujejo z uničevanjem države in slovenske družbe ter hitro dokončajo delo, da se ljudstvo ne bo predolgo mučilo in trpelo.