četrtek, april 26, 2012

Operacija "masažni salon"!


Najnovejša slovenska spolno masažna zgodba se nikakor ne umiri in postaja zanimiva tudi za ljudi, ki jih običajno tovrstne zgodbe ne ganejo preveč. Še posebej, ker so se vključili tudi dežurni slovenski moralisti kot je Likovičeva in drugi, ki dobivajo svojih pet minut na kabelskih komercialnih televizijah, da lahko tam klatijo neumnosti in moralizirajo. Drugi so zopet zgroženi zakaj slovenski resni mediji te zgodbe niso pograbili in je morebiti celo še nadgradili in se jim sedaj že očita, da so pod pritiskom cenzure morali to zgodbo prezreti.

Sam sem v malo satiričnem tonu nekaj vrstic tej zgodbi že posvetil in se k tej temi nisem več nameraval vračati. Ker pa zgodba postaja res vse bolj zanimiva, me je ponovno začela zanimati. Pa ne zaradi neke nepomembne in popolnoma obrobne Urške, ki ima pač tam v Ljubljani masažni salon v katerega zahajajo slovenski pomembneži in tudi ne zaradi nekega političnega prekmurskega nepomembneža, ki so ga v tistem salonu posneli in sedaj ta posnetek prikazujejo po internetu in o tem pišejo rumeni mediji. K tej temi se vračam, ker se mi vse bolj dozdeva, da je v ozadju nekaj več in bolj pomembnega od tega kar nam prikazujejo.

Nekdo je torej nekoč v tem znanem masažnem salonu instaliral kamere in skrivoma snemal dogajanja v njem. Kaj se je tam dogajalo pa seveda vemo, ker so nas Požar in drugi rumeni mediji dobro informirali in tokrat tega ne bomo ponavljali. Kdo bi lahko bil ta skrivnostni montažer kamer s katerimi je snemal sliko in zvok? Velike izbire pri naši špekulaciji seveda nimamo. So to kamero namestile Urškine kolegice, ki so z njo delale v tem salonu zaradi morebitnega medsebojnega izsiljevanja ali preverjanja zaslužkov, lahko tudi zaradi lastne varnosti ali pa planiranega izsiljevanja kakih pomembnih obiskovalcev in koristnikov njihovih uslug. Ker je bil to prestižen masažni salon za res izbrane goste, bi to kamero lahko nastavila tam tudi kakšna tajna služba, ki bi potem s temi posnetki že vedela kako ravnati in jih koristno uporabiti. Če gre res za tako prestižen masažni salon s tako skrbno izbranimi in elitnimi koristniku uslug, potem bi kakšna tajna služba imela več kot dovolj razlogov, da ima dogajanja tam pod svojo kontrolo in nadzorom. In to ne le z montirano kamero, temveč morebiti tudi s kakšno tajno sodelavko zaposleno v tem masažnem salonu. Pravzaprav nič nenavadnega in nič kar se ne bi že velikokrat dogodilo. Mogoče bo nekoč, ko bo kdo vse to raziskoval, moral malo več pozornosti posvetiti tudi Požarju in njegovi vlogi v vseh teh zgodbah ter njegovih virih informacij.

Vse bolj se mi namreč dozdeva, da ta nesrečni prekmurski možakar, ki nastopa v tem posnetku ni bil pravi cilj celotne operacije, ki se je začela z objavo videa, ki ga prikazuje v tem salonu, ko mu Urška nudi svoje usluge. Je politično popolnoma nepomembna oseba, čeprav se ga povezuje z LDS za katero naj bi pred časom kandidiral na volitvah na lokalni ravni. Tudi kot gospodarstvenik ne sodi v sam vrh pomembnih slovenskih vplivnežev in je mogoče malo bolj poznan v krogih gospodarskih finančnih strokovnjakov. On vsekakor ni bil cilj. Ne verjamem, da je bil cilj tudi Anton Rop v katerega se sedaj usmerja pozornost javnosti, ker če bi Ropa imeli posnetega bi to vsekakor objavili in so mu tako uspeli naprtiti le neko nelegalno nakupovanje viagre ter izjavo, ki naj bi jo Požaru dala ženska, ki v tistem salonu nudi usluge. Ti dokazi niso posebej prepričljivi, ker bi ta ženska na popolnoma enak način lahko obdolžila tudi Pahorja, da je hodil v salon po trenutke uživanja ali kogar koli drugega.

Bi pa lahko oba navedena ( Maček in Rop ) bila sredstvo preko katerega se je nekomu drugemu, ki je pač tudi koristil usluge tega masažnega salona in je trenutno veliko pomembnejši ter vplivnejši, želelo na ta način sporočiti, da ga imajo v rokah in da naj pač temu prilagodi svoja sedanja ali bodoča ravnanja. Kdor je ta masažni salon obiskoval je seveda sporočilo razumel, ker nihče ne ve koliko posnetkov obstaja, kdo vse je posnet in kdo vse te posnetke ima. Saj si smemo dovoliti malo špekulacije in zapisati, da bi prav lahko med obiskovalci tega masažnega salona bil tudi kak pomemben politik iz današnje opozicije ali z vrha kakšnega od danes tako glasnih in Janševi koaliciji zelo neprijetnih sindikatov. Mogoče pa bi lahko med cilji te operacije bil celo kdo iz vrst same koalicije ali tudi iz vrst Janši in njegovim satelitom nenaklonjenih slovenskih medijev? Je ta hipoteza res tako nemogoča ?

K tej špekulaciji me napeljuje še zadnji dogodek v katerega se je vpletlo ministra Senka Pličaniča zaradi nasilja v družini. Sicer res nova priložnost za Gregorja Viranta in njegove izlive moraliziranja in me prav zanima kako bo sedaj ravnal in kaj govoril. To nesrečno Pličaničevo družinsko zgodbo je Virant vsekakor že dalj časa poznal, ker je o tem govorila že ljubljanska ulica, pa se ni odzval in v svojem stilu odreagiral. Bo sedaj Virant moral žrtvovati Pličaniča, da morebiti reši sebe ali koga, ki mu je zelo blizu in dovolj pomemben? Virant ima pa res ves čas težave. Najprej je v primeru Vogrina reševal ugled in dobro ime svoji stranki, potem Državnemu zboru in sedaj bo moral reševati ugled in dobro ime še slovenski vladi. Enkrat rešitelj, venomer rešitelj. Vprašanje pa je, če bo na koncu uspel rešiti samega sebe.

Režiserje zadnjih medijsko odmevnih zgodb s katerimi obmetavajo slovensko javnost imam na sumu, da so Pličaničevo zgodbo lansirali ravno v tem času, da malo uravnotežijo celotno zadevo ter tako zabrišejo sledi in namene  prve spolno masažne zgodbe. Nekako se mi dozdeva, da je bil Pličanič že nekaj časa na listi za odstrel in se je čakal le najbolj primeren trenutek. Njegova ( Virantova ) stranka je opravila svoj kongres in izbruh te afere pred kongresom bi bil res neprijetna zadeva.

Bil pa je minister Pličanič namreč malce svojeglav že pri izbiti sodelavk v kabinetu, ki Janši in njegovim iz čisto ideoloških razlogov niso bile všeč in so mu jih potem izbrali kar Janševi sami. Potem se je nekaj zoperstavljal prenosu tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve in sedaj na koncu mu ni bil všeč še predviden prenos NPU pod okrilje ministra za notranje zadeve Gorenaka in njegove kriminalistične službe. Zanimivo je, da mu njegov strankarski šef in predsednik parlamenta Gregor Virant v nobenem primeru javno ni stopil v bran, čeprav ga je sam kandidiral na ministrsko mesto v vladi.

Kaj vsa ta združevanja teh organov in institucij pomembnih represivnih državnih organov s področja tožilstva in policije lahko v prihodnje pomenijo za demokracijo v Sloveniji je ministru Pličaniču seveda jasno  in se morebitnih nevarnosti zagotovo zelo zaveda. Že pred tem pa si je Janša s kadrovskimi menjavami podredil Sovo in vojaški vrh z njegovo  vojaško tajno službo. Stranka SDS ima tako pod svojo popolno kontrolo vse represivne državne organe, kar bi lahko bilo za državo Slovenijo in demokracijo ter osebno svobodo vsakega posameznika  živečega v Sloveniji zelo nevarno. Se res v Sloveniji v kratkem pripravlja nekaj "velikega" kot to tiho in šepetaje napovedujejo nekateri bolje informirani ?

Ni komentarjev:

Objavite komentar