Povzeto brez dovoljenja avtorjev. Če bodo zahtevali odstranitev objave, bo odstranjena!
Plagiator
GLADOMOR ALI RAZUMUMOR? O MRAČNJAŠTVU SLOVENSKE BURŽOAZIJE
Včeraj so parlamentarci na odboru izglasovali podporo “deklaraciji o spominu na množičen poboj z lakoto – genocid v Ukrajini”. Gre za zgodovinski revizionizem v službi evroatlantskega imperializma. Predlagatelji deklaracije so Socialni demokrati!
Ta deklaracija je samo ena od simptomov popolnega bankrota slovenske buržoazije, ki se sicer v tem pogledu ne razlikuje od vladajočih razredov v večini drugih držav. Če naj bi bila zgodovinsko gledano buržoazija družbena sila napredka (kar je sicer preveč poenostavljen pogled), ki je razbijala stare fevdalne vezi in modernizirala gospodarsko dejavnost ter politično življenje, je danes samo še reakcionarna sila, ki nas potiska v mrak, planet pa v družbeni in okoljski zlom.
Ideja deklaracije je enostavna: lakoto v Ukrajini prikazati kot nekakšen komunistični holokavst. Torej izenačiti nacifašizem in komunizem. Na tem mestu ne bomo obsežno dokazovali, zakaj ta hladnovojna legenda ne drži. Lahko rečemo le to: stalinska birokracija je seveda odgovorna zaradi svoje politike industrializacije na račun kmetijstva in kolektivizacije le-tega (kot tretji razlog pa je svoje pristavila še suša), a ni želela načrtno izstradati nikogar, še posebej ne specifično Ukrajincev. Tudi če nam ne verjamete je jasno, da so pogledi na ta zgodovinski dogodek razdeljeni, že bežen pogled na Wikipedijo pokaže, da v zgodovinopisju o tem ni konsenza
Odločitev je torej strogo politična. Poleg izenačevanja “totalitarizmov” je cilj v zadnjem času jasen: prikazati Ruse kot genociden narod, opravičevati vpletenost Nato pakta v vojno v Ukrajini in spodbujati vojno hujskaštvo. Kar tako se slovenska buržoazija postavi za velikega arbitra zgodovine in pove, kako je v resnici bilo. Ali to ne spominja to na tisti “totalitarizem” ali avtokracijo, o katerih toliko govorijo?
Deklaracija, ki jo bodo parlamentarci dokončno izglasovali na eni izmed prihajajočih sej, je izjava lojalnosti evroatlantskemu imperializmu. Imperializmu, ki je v zatonu in proizvaja vse več morbidnih simptomov in je vse bolj destruktiven. Vendar ta simptom mračnjaštva ni omejen le na parlamentarce
Poglejmo, kako so o tem poročali na javni RTV. Navajamo dva citata: “Veliko lakoto so sovjetske oblasti izzvale načrtno…” in “zadnje /ocene/ govorijo, da je bilo izstradanih 3,5 do 5 milijonov Ukrajincev”. Nato so pristavili še posnetek trenutnega ukrajinskega ministra, ki pove, da je “golodomor dokaz, da se ruska agresija na ukrajinsko identiteto, ki se je zgodila pred 90 leti, lahko ponovi.” Ne, prispevka ni pripravil Možina ali kakšen Urbanijev trolček, ampak ga je prebral veliki borec proti janšizmu in borec za objektivnost ter kakovostno novinarstvo Saša Kranjc: www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174956668
Dan pred tem smo praznovali “Dan zmage”, torej dan, ko je bil poražen nacifašizem. A pri nazivu bi morali biti bolj previdni. Gre za dan zmage nad nacifašističnimi silami osi v drugi svetovni vojni. Nacifašizem še zdaleč ni bil poražen. Leva in desna buržoazija sta nam v zadnjih desetletjih marsikaj iz nabora takratnih idej pripeljali skoz zadnja vrata.
Gladomorska deklaracija ni edini simbolni pokazatelj, kakšen značaj je dobila buržoazija. Še kakšen dan pred tem je bivši predsednik in “načelni socialdemokrat” Milan Kučan predlagal postavitev spomenika slovenski “osamosvojitvi” in odstranitev spomenika revoluciji na Trgu republike. Vse za to, da bi poenotili slovenski narod. Poenotili v čem? V kapitalističnem izkoriščanju, služenju imperialistom in bedi liberalne demokracije.
Osamosvojitveni nacionalizem je eden zadnjih žetonov slovenske buržoazije, s katerim pita delovno ljudstvo. Že kakšen teden desnjakarji napadajo radijskega komika Saša Hribarja, ker je malce podvomil v osamosvojiteljsko mitologijo. Kljub temu, da nikakor ni podvomil v temeljne postulate rehabilitacije kapitalizma - je pa vsaj uporabil pravo poimenovanje za nastanek Republike Slovenije: odcepitev od Jugoslavije - so ga obtožili dezerterstva in napadli s številnimi lažmi.
V časih, ko večina ljudi na lastni koži zelo dobro občuti “dosežke” slovenske odceptive, v časih, ko se ruši javni zdravstveni sistem, ko vse več ljudi dela v prekarnih oblikah zaposlitve, ko večina mladih plačuje oderuške najemnine ali kredite za stanovanja, se naša leva in desna buržaozija zapletata v bizarno mračnjaštvo. To so seveda le simbolični primeri, a je seveda, kot smo že tolikokrat pisali na Rdeči pesi, tudi na področju gospodarstva in državnih politik položaj prav podoben.
V časih, ko planet gori in grozi zlom civilizacije, v časih, ko se svet pripravlja na vojno, naša buržoazija v tem z veseljem sodeluje, zraven pa tekmuje, kdo bo pripravil večjo norost in kdo nas bo še bolj potisnil v mrak, ki je legel na evroatlantski svet.
Ob vsem tem (znova in znova) računati na “razsvetljenega” ali “poštenega” buržuja je kot staviti na mrtvega konja v kasaških dirkah. Edini, ki lahko prižgemo luč, smo delovni ljudje sami - delavski razred (v širšem smislu), ki se politično organizira z enim samim ciljem: odpravo kapitalizma in odpravo buržoazije kot vladajočega razreda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar