Zakaj že je moraka odstopiti ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakarjeva?

Včeraj je torej morala odstopiti ministrica za kulturo in članica koalicijske stranke Desus Julijana Bizjak Mlakar, ki se tako vrača v poslanske klopi. Preseneča predvsem kako se obe koalicijski stranki z lahkoto sprijaznita z zamenjavami njunih ministrov in za "višje interese" žrtvujeta svoje ljudi. Pred tem se je nekaj podobnega dogodilo Židanovi stranki SD, ki je povsem mirno sprejela, da so ji zamenjali ministra za obrambo Janka Vebra in v njegovi zamenjavi celo aktivno sodelovala. Nekaj povsem podobnega se je sedaj dogodilo še stranki, ki jo vodi zunanji minister Karel Erjavec, ko so vodstvo stranke in celotna poslanka skupina prav tako bili zelo aktivni v realizaciji zahteve predsednika vlade Mira Cerarja, da se zamenja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. V obeh primerih zamenjav ministra Vebra kot tudi ministrice Bizjak Mlakarjeve, pa so bili javno predstavljeni razlogi za njuno zamenjavo precej za lase privlečeni. Bili so pa postopki zamenjav vsekakor odlično zrežirani ter  politično orkestrirano izpeljani. 

Koristi od obeh zamenjav ne bo imel le predsednik vlade Miro Cerar in poslanci njegove stranke SMC, temveč posredno tudi Dejan Židan predsednik stranke SD kakor tudi Karel Erjavec, predsednik stranke Desus. Zagotovo je sam način zamenjave kot tudi mlačni ter ne posebej prepričljivi razlogi za zamenjavo obeh ministrov, bilo  tiho ter dovolj jasno in zgovorno sporočilo drugim ministrom iz obeh koalicijskih strank, kaj se bo zgodilo, če ne bodo dovolj kooperativni ali bi se jim morebiti zahotelo kaj konstruktivnega soliranja. Red namreč mora biti! Še posebej, če vse ne zraste na intelektualnih gredicah politike vladajoče koalicije ter  njene vlade in je v obliki posebnih želja, nasvetov, priporočil, opozoril, ukazov ali celo groženj v to vladajočo oblastno druščino posredovano od zunaj. 

Prava težava pa zagotovo nastopi, če kak samovoljni minister ali ministrica počne kaj takega kar ni v interesu določenih domačih ali tujih lobijev ali je morebiti celo v njihovo škodo. Takrat je seveda šale konec in sprožijo se mehanizmi za discipliniranje najprej najodgovornejših ljudi v vladi, državnem zboru, posameznih političnih strankah in potem seveda takšnih ministrov, s povsem neprikrito resno grožnjo tudi vsem tistim, ki se jih je za zamenjavo takšnih neposlušnih ali samovoljnih ministrov zadolžilo. Zakaj bi svoj položaj v strankarski ter državni oblasti ogrozila Židan in Erjavec ali celo premier Cerar sam, če je mogoče jezne in nezadovoljne mogočneže doma in v tujini zadovoljiti z žrtvovanjem kakšnega ministra ali ministrice? 

Prav zaradi navedenega se mi je zdelo izredno pomembno, da poslovilni govor ministrice Julijane Bizjak Mlakarjeve v Državnem zboru, ki ga je prebrala tik preden je morala odstopiti, prebere čim več državljanov. V njem boste našlo veliko odgovorov na morebitna vprašanja, ki se vam ob teh dogodkih postavljajo. Še več odgovorov pa boste dobili vsi tisti, ki vas je narava obdarila s sposobnostjo branja med vrsticami in ki ob tem še vsaj malo poznate nekatera javna ter predvsem prikrita ozadja in povezave v funkcioniranju slovenskih političnih, oblastnih ter strankarskih elit.  V krogih oblasti, politike in elit je le malo kaj v resnici res tako kot je videti ali kot nam želijo prikazati.

Govor ministrice za kulturo v Državnem zboru dne 25. aprila 2016

Spoštovani.

Ob imenovanju na ministrski položaj mi ni bilo težko pred javnostjo razgrniti svoje premoženjsko stanje in prihodke za 10 let nazaj. Verjetno nisem bila edina, ki sem pred dvema letoma verjela, da nam lahko uspe od javnih jasli odstraniti lobistična omrežja, ki si ustvarjajo posle zase, siromašijo pa javna sredstva na račun vse bolj revnih državljanov.

Zgodba o gospodarskih poslih, ki naj bi se peljali preko javnega kulturnega zavoda v Idriji, ki bi opravljal le negospodarske dejavnosti, po sklepu vlade iz leta 2011 pa naj bi ta zavod opravljal cel kup gospodarskih dejavnosti, ki nimajo nič z dejavnostjo varstva kulturne dediščine - poleg rudarskih še ravnanje z nevarnimi odpadki, dejavnost oglaševalskih agencij, potniškega prometa in drugo, dokazuje, da so lobistična omrežja še kako trdoživa. Kot kaže, imajo celo moč odstavljati ministre, ki njihove finančne interese ogrožajo.

Gospod predsednik vlade. Verjetno sem edina ministrica, ki jo razrešujete zato, ker nisem brezpogojno poslušna vašim zahtevam, ki bi pomenile ravnanje v nasprotju z zakonskimi predpisi. Vaše navedbe o neizpolnjevanju sklepov vlade ne držijo. Kot prvo je bila naloga dodeljena več ministrom, z realizacijo sklepov pa se je ukvarjalo le moje ministrstvo v okviru svojih pristojnosti. Zakaj drugih ministrov, ki so prav tako zadolženi ali pristojni za realizacijo istega sklepa, niste pozvali k odstopu? V letu dni ste prejeli moje številne pobude in predloge za razrešitev problema rudarskih dejavnosti v štirih rudnikih. Seznanjala sem vas s problemi in vas večkrat tudi prosila za pogovor skupaj z za rudnike pristojnimi ministri, ki so se svoji odgovornosti predvsem izmikali. Predložila sem vam tudi tri strokovne ekspertize, in sicer Inštituta za pravo EU, Odvetniške pisarne Pirc Musar in Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, ki potrjujejo pravilnost mojih dosedanjih odločitev. O problemih se niste želeli pogovoriti, hkrati pa ste vzvišeno od mene pričakovali brezpogojno pokornost in “poslušnost”, izpolnitev s pravnimi mnenji dokazano neizvedljivih sklepov vlade. Ministrstvo za kulturo namreč sklepov vlade o rudarjenju v javnem kulturnem zavodu Idrija samo nikakor ne more izvršiti, saj za to nima ustreznih znanj, kadrov in finančnih sredstev, prav tako pa gre za naloge, ki presegajo zakonsko določene pristojnosti Ministrstva za kulturo. V skladu z 32.a členom Zakona o državni upravi opravlja Ministrstvo za kulturo naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode.

Leto dni sem se zaman trudila, da bi skupaj z vami in pristojnimi ministri v dobro prebivalcev Idrije uredili probleme rudnikov. Med drugim sem vam predlagala, da se ustavi likvidacijo rudnika v Idriji, zaposleni rudarji pa bi v novem podjetju nadaljevali rudarska dela, potrebna za varovanje Idrije. Pa za to razumno rešitev niste želeli slišati ne vi, ne minister Mramor, ki je odgovoren za Slovenski državni holding in tudi ne drugi ministri. Tudi za ostale naše predloge v vladi ni bilo posluha. Zaradi neizvedljivosti sklepov vlade o prenosu rudarskih poslov na kulturo je Ministrstvo za kulturo v medresorsko obravnavo posredovalo predlog za ustanovitev posebne vladne Medresorske delovne skupine za pripravo rešitev za vse štiri rudnike, ki naj bi prešli na kulturo.

Gospod predsednik vlade, mojo razrešitev zahtevate, ker naj bi nemudoma ne izvedla nečesa, česar se ne da izvesti na način, kot to zahtevate, saj bi s tem kršila zakonske predpise in glede na pridobljena pravna mnenja tudi ogrozila življenja ter premoženje prebivalstva, škodila pa tudi kulturnemu resorju, ki ga vodim.

Hkrati zavajate, da kulturni proračun ni ogrožen z dejavnostjo javnega zavoda CUDHg Idrija. S sklepom z dne 2. 4. 2015 je vlada naložila Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvu za kulturo, da predložita predlog za opredelitev sistemske urejenosti in uvrščenosti sanacije rudnika iz Idrije izključno v pristojnost enega ali drugega resorja in s tem tudi zagotavljanja proračunskih sredstev - prerazporeditev pravic porabe z enega na drugi resor. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo navaja, da oni niso pristojni za rudarstvo. Kultura pa očitno je? Znano je, da sredstva v proračunu gospodarskega ministrstva ne zadoščajo za financiranje rudnikov. Tudi zaposlitev rudarjev kot javnih uslužbencev v javnem kulturnem zavodu CUDHg Idrija pomeni preusmeritev rudarskih dejavnosti na kulturne proračunske postavke. Da ne govorimo o rudarskih škodah, ki po nekaterih ocenah že sedaj znašajo več mio evrov. Celo obnovo klavž, ki bi jo morali financirati dosedanji upravljavci, je vlada kljub nasprotovanju Ministrstva za kulturo prenesla v breme proračuna kulture, s čimer je preusmerila okoli 2 mio evrov kulturnega denarja v CUDHg. Da ne omenjam še bremen vseh tistih gospodarskih dejavnosti, ki naj bi se jih prav tako izvajalo v tem javnem zavodu. Boste za zadovoljitev apetitov načrtovalcev rudarskih in drugih gospodarskih poslov preko kulture jemali kulturnim javnim zavodom, nevladnim organizacijam in samostojnim kulturnikom?

Na dan 31.12.2015 je bilo 32 neizvedenih sklepov vlade. Zakaj niste pozvali k odstopu ministrov, ki pa niso izvršili preostalih 30 sklepov vlade?

V predlogu za mojo razrešitev ste navedli, da bo ta mesec rudnik v Idriji dokončno likvidiran. Se sploh zavedate, da ste Idriji napovedali katastrofo? Zato vam, Slovenskemu državnemu holdingu in vladi sporočam, da bi ustavitev črpanja rudniške vode, vzdrževanja in nadzora nezalitega dela jame neposredno ogrozila obstoj mesta Idrije in življenja ter premoženje tamkajšnjih ljudi. Ministrstvo za kulturo in javni zavod CUDHg Idrija nista usposobljena, nimata znanja in ne kadrov, niti nimata zagotovljenih finančnih sredstev, da bi lahko prevzela nevarno rudarsko dejavnost. V kolikor bi Slovenski državni holding konec aprila res likvidiral rudnik v Idriji, boste povzročili splošno nevarnost za življenja ljudi ali premoženja velike vrednosti, kar je tudi kaznivo dejanje po 314. členu Kazenskega zakonika. Zato vas pozivam, da se nemudoma ustavi aktivnosti Slovenskega državnega holdinga, ki bi katastrofo povzročile.

Gospod predsednik vlade. Argumentov niste bili nikoli pripravljeni slišati. V vladi, ki deluje v interesu lobijev in najpremožnejših, zanemarja pa zakonitost in moralnost, predvsem pa ne vidi težav običajnih ljudi, ki plačujejo davke, upoštevajo zakone in jim je dostojanstvo ukradeno, se ne vidim. Zato vam bom, ko zavrnem še vaše preostale navedbe iz predloga za mojo razrešitev, izročila izjavo, s katero nepreklicno podajam odstop z mesta kulturne ministrice, ker ste dokončno izgubili moje zaupanje zaradi svojih nerazumnih zahtev in ravnanj v povezavi z rudarskimi posli, ki naj bi jih izvajal javni kulturni zavod CUDHg Idrija.

Pravzaprav ste preostale netočne navedbe o mojem delu zavrnili že vi sami pred dvema mesecema, ko ste javno povedali, da uživam vaše zaupanje, da ni razlogov za mojo zamenjavo. Ob koncu leta 2015 ste v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija mojemu delu izrazili podporo in povedali, da gre pri nekaj odstopljenih članih NSK le za ultimat. Res je, šlo je za ultimat, povezan tudi z dolgom Emotion filma, ki bi moral zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti vrniti v proračun okoli 300.000 evrov.

Neupravičeni so tudi vaši očitki glede zakonov, ki naj bi jih ne pripravili. Pripravili smo namreč vseh predvidenih devet zakonskih predlogov, večina jih je bila že tudi sprejeta v državnem zboru. Obljubili ste pomoč pri treh sistemskih zakonih, katerih sprejem na vladi že skoraj leto dni zavirata minister za finance in predsednik odbora za kulturo gospod Dragan Matić, pa ni bilo od tega nič, zato lahko očitek glede preostalih zakonov pade kvečjemu na vas. Na kulturi smo svoje delo v celoti opravili.

Neutemeljeno mi očitate izjave o lobijih in korupciji RTV Slovenija, čeprav je bilo to v državnem zboru s pomočjo magnetograma seje Državnega sveta že prepričljivo zavrnjeno. Besed, ki so mi bile očitane, namreč v magnetogramu mojega govora sploh ni.

Prav tako ne držijo vaše navedbe o pomanjkljivem dialogu na področju medijev. Toliko dialoga na področju medijev še nikoli ni bilo. Tudi očitki glede domnevno pomanjkljive novele medijskega zakona ne držijo. Nasprotno, so pa pomanjkljive spremembe edinega stavka nedavno vložene novele zakona o medijih, ki naj bi jo pripravil predsednik Odbora za kulturo gospod Dragan Matić.

Pač pa sem za dosedanje delo na kulturi prejela številne izraze podpore iz vrst kulturnikov iz domovine in tudi iz tujine. Najbolj sem bila ponosna na priznanje pisatelja Borisa Pahorja, akademika in pesnika Cirila Zlobca ter drugih eminentnih kulturnikov, sindikatov, društev in javnih zavodov s področja kulture, zahvaljujem pa se tudi množični podpori, ki jo dobivam zadnje dneve. 

Izjavo, naj bi Nacionalnega programa za kulturo ne nameravala upoštevati, ste si preprosto izmislili. Program se  nanaša na delo številnih deležnikov v kulturi in se ga večinoma uresničuje. Ne more pa se izpolniti tistega dela programa, za kar program predvideva dodatnih 805 mio evrov, ker kultura tega denarja nima. Neutemeljeno mi očitate, da nismo pripravili sprememb programa v delu, ki se ga ne da izvesti. Ravnali smo se po priporočilih vladne in parlamentarne službe za zakonodajo, da ni v naravi resolucij, da bi jih vmes spreminjali, poleg tega pa bi zaradi časovnega poteka postopka sprejemanja resolucije, bila ta sprejeta tedaj, ko bi že prenehala veljati, zato spreminjanje ne bi bilo smiselno. Pač pa ministrstvo pripravlja nov Nacionalni program za obdobje 2018-2021. 

Prav tako ne drži vaša navedba v zvezi s kulturnim modelom. Modernizacija kulturnega sistema je, kar zadeva rešitev težav samostojnih ustvarjalcev v kulturi delno vsebovana v predlogu novele ZUJIK-a. Za izvirno rešitev dobivamo podporo iz domovine in tujine. Na vas je, da zakon, uvrstite na sejo vlade in ga končno sprejmete. Komisija za modernizacijo kulturnega sistema pa že tudi končuje z delom. V maju naj bi pričeli z javnimi razpravami o predlaganih rešitvah.

Ministrstvo je vztrajalo pri uresničevanju javnega interesa in zagotavljanju kakovosti, dostopnosti in raznolikost kulture. Stabilizirali smo finance za kulturo na vseh področjih, razen na področju kulturne dediščine, ker minister za finance, kot že povedano, že leto dni zaustavlja zakon o tako imenovanem »kulturnem evru«, češ da ima zakon finančne posledice. Za usodo zakona ste najbolj odgovorni vi, ki ne prisluhnite meni in številnim podpornikom zakona, da bi bil zakon uvrščen in sprejet na seji vlade. V letu 2014 smo sicer realizirali za skoraj 4 mio evrov več, kot v letu 2013, v letu 2015 pa več kot dva mio evrov več kot v letu 2013. Kultura je bila v letu 2016 prvič uvrščena med mehke vsebine iz nepovratnih  EU sredstev, ki smo si jih za kulturne projekte pridobili na drugih ministrstvih. Tako bomo v obdobju do l. 2020 izvedli 14 evropskih projektov v vrednosti 34,5 mio evrov, s čimer bomo vzpostavili e-arhiv in spodbudili kulturno ustvarjalnost.

Neutemeljeni so tudi očitki glede medijske zakonodaje, saj bo v skladu s sprejeto resolucijo državnega zbora junija letos vladi najprej predložena medijska strategija, skladno z normativnim programom dela vlade pa ji v letu 2017 sledi tudi celovita prenova medijske zakonodaje.

Glede Mihe Turšiča, direktorja javnega zavoda Ksevt pa je proračunska inšpekcija potrdila ustreznost ravnanj ministrstva za kulturo. Ugotovila je več nepravilnosti pri poslovanju javnega zavoda Ksevt, med drugim, da je Miha Turšič kot direktor Ksevta posloval s svojim zasebnim javnim zavodom, kjer je bil tudi direktor,  in naj bi med drugim  z javnimi sredstvi poravnal svoje dolgove bivši ženi.

Vsi vaši očitki dr. Cerar so povsem neutemeljeni. Prepričana sem, da se tega dobro zavedate tudi sami. Tu pa je še moja nezaupnica vašemu delu, s katero zapuščam to vlado.

Mag. Julijana Bizjak Mlakar