avtor: pomurje.si
"Operativno-komunikacijski center
je danes tekom dneva prejel pet prijav o pomoru večjega števila
čebel na območju Ljutomera. Policisti smo o pomoru obvestili
pristojne službe in o zadevi zbiramo obvestila," so sporočili
s Policijske uprave Murska Sobota.
Uprava RS za zaščito in
reševanje pa je poročala, da je "ob 7.02 bil v Godemarcih
opažen pomor čebel, ob 9.51 v Precetincih, ob 10.07 ponovno v
Godemarcih na drugi lokaciji, ob 10.23 v Gajševcih, ob 11.21 v Mali
Nedelji in ob 14.07 pa v Ključarovcih. O dogodkih so bile obveščene
pristojne službe, ki bodo po opravljeni analizi izvedle ustrezne
ukrepe."
Janez Vencelj, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, je povedal, da je seznanjen s pomori in da bo več znanega po opravljeni analizi. Bodo pa čebelarji vsekakor naredili posnetek današnjega stanja.
Srečko Klemenčič iz Godemarcev, ki je eden od čebelarjev, ki so mu čebele pomrle, je že v ponedeljek opazil, da nekaj ni v redu z njegovi čebelami. Kot je v začetku preiskave ugotovil Nacionalni veterinarski inštitut, so bile Klemenčičeve čebele zdrave, obstaja pa sum, da so se zastrupile s pesticidi. Klemenčič, ki čebelari šestnajst let, je povedal, da so pomrle predvsem pašne čebele, kar ni dober znak za prihodnost in njegovo čebeljo zalego. Zdaj je zaradi tega že ob izkupiček za akacijev med. Ocenil je, da je za zdaj ob vsaj 3200 evrov. Kakšne bodo posledice, pa ne želi ugibati. Upa predvsem, da bodo krivci za pomor kaznovani.
To ni prvi letošnji pomor čebel na ljutomerskem koncu. Eden se je zgodil že v začetku aprila, ko je eden od čebelarjev izgubil petnajst panjev čebel.
Tako kot vsa leta doslej bomo očitno tudi to leto ponovno vse tja do meseca julija prebirali obvestila o pomorih čebel. Svoje delo bodo na terenu opravljali terenski veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ), predstavniki raznih inšpekcijskih služb in policija, jemali vzorce mrtvih čebel za analize v laboratorijih, fotografirali mrtve čebele pred čebelnjaki, si ogledovali čebelarjeve dnevnike ter maltretirali prizadete čebelarje s vprašanji s kakšnimi sredstvi in kdaj so zatirali varojo, ocenjevali napajalnike, pisali zapisnike in počeli še veliko kaj. Le povzročitelja pomora čebel ne bodo iskali ali ugotavljali kdo, kje in kdaj ter s čim je pomoril čebele. Fitosanitarni ali kmetijski inšpektorji seveda tudi to leto ne bodo jemali vzorcev rastlin, da bi potem s pozitivnimi laboratorijskimi izvidi lahko povezali zastrupitev čebel in kaznovali nevestne ter neodgovorne povzročitelje pomorov. Mogoče bodo kdaj h komu prišli tudi še novinarji, malo posneli v smrtnih krčih ter hudih mukah umirajoče čebelice, kaj napisali v tiskanih medijih ter pokazali posnetke mrtvih čebel na TV in vsi bodo svoje delo opravili v skladu z veljavnimi predpisi ter doktrino stroke.
Direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak bo zagotovo tudi v tem letu ob primerih ponavljajočih se pomorov čebel izkoristila priložnost in vso krivdo ponovno zvalila na čebelarje, ki so lumpi, da jim ni para, ker počnejo svari, ki jih ne bi smeli in so tako v glavnem sami krivi za pomore čebel. Minister za kmetijstvo Dejan Židan bo ponovno veliko leporečil in tudi tokrat zganjal demagogijo, mogoče kaj celo sestankoval in se dal fotografirati s svojimi potrčkoti s Čebelarske zveze Slovenije (ČZS ), ki se z vsakoletnimi pomori čebel s FFS res nimajo časa ubadati, ker se morajo ukvarjati s svetovnim dnevom čebel in evropskim medenim zajtrkom ter drugimi podobnimi projekti prestižnega nacionalnega pomena. Ne bodimo presenečeni, če bo kdo od pomembnih in vplivnih ljudi blizu kmetijskega ministrstva, ČZS ali Kmetijskega inštituta Slovenije ( KIS ) medijem dobrohotno namignil, da naj okrog teh zastrupitev čebel ne zganjajo prevelikega pompa, ker bi to lahko škodovalo ugledu države Slovenije in njenega celotnega kmetijskega sektorja ter morebiti celo ogrozilo katerega od velikih nacionalnih in mednarodno pomembnih projektov s področja promocije slovenskega čebelarstva. Ob tem pa ni izključeno, da tudi vodstvu in terenskim veterinarjem nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ) ne bo kdo namignil, da preveč zavzetosti in strokovne korektnosti pri ugotavljanju vzrokov pomorov čebel tudi ni vedno najbolj na mestu, ker čebele ne umirajo le zaradi strupov, temveč bi lahko kdaj tudi zaradi krivde čebelarjev in bi kazalo občasno poiskati razloge tudi v tej smeri. Vsaj zaradi koristne uravnoteženosti razlogov za masovne pomore čebel in pomiritev tistega dela malo bolj nestrpne javnosti.
Slovenija je vendar izvorna dežela znamenite in svetovno znane čebele kranjske sivke, domovina največjega čebelarskega učitelja Antona Janše, pobudnica evropskega medenega zajtrka in pobudnica v OZN razglasitve 20. maja, rojstnega dne Antona Janše, za mednarodni oziroma svetovni dan čebel. K vsemu temu pa neprestano poročanje o vsakoletnih ponavljajočih pomorih čebel s FFS v Sloveniji res ne paše in kako naj se potem to še pojasni kakim tečnim ter zavidljivim tujim spraševalcem. Poročati je in bo potrebno o pozitivnih in lepih stvareh in ne o zastrupljenih in mrtvih čebelah v deželi kranjske sivke in deželi, ki na tradicijo čebelarstva veliko stavi ter za promocijo nacionalnega čebelarstva porabi ogromno davkoplačevalskega denarja. Minister Dejan Židan in funkcionarji ČZS z Boštjanom Nočem na čelu so se že uspeli fotografirati v EU parlamentu v Bruslju ter tam v najlepši luči predstaviti vse velike dosežke slovenskega čebelarstva in sedaj pričakujejo še podobna fotografiranja v palači OZN v ZDA, ob razglasitvi svetovnega dneva čebel. K tem veličastnim fotografijam, ki bodo ostale zanamcem kot dokaz pravih in velikih mednarodnih ter zgodovinskih nacionalnih uspehov, pa kakšne takšne prav grozljive fotografije na katerih bi ves čas prikazovali s FFS zastrupljene čebele, res ne bi bilo primerno ter korektno neprestano objavljati.
Stalno poročanje o zastrupitvah čebel in objavljanje fotografij pomorjenih čebel tako seveda ni v nacionalnem interesu, ker smo za ugled države in njenega kmetijstva odgovorni vsi od politikov, ministrov, funkcionarjev ČZS, visokih in manj visokih državnih uradnikov do čebelarjev. Pri tem pa moramo pomisliti tudi na okoliščino, da doslej pri vsako leto ponavljajočih zastrupitvah čebel s FFS, ni uspelo nadzornim državnim institucijam in stroki še v nobenem primeru ugotoviti krivcev in tako ni mogoče zanesljivo povedati ali gre v teh primerih res za človeško neumnost in hudo neodgovornost ali bi morebiti celo lahko šlo za kak nadnaravni in znanstveno še nepojasnjen pojav zastrupljevanja čebel. Moj znanec se v takšnih primerih razumevanja stvari rad zateče k znanemu ljudskemu reku, ki pravi: od zunaj uj, od znotraj fuj!
Janez Vencelj, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, je povedal, da je seznanjen s pomori in da bo več znanega po opravljeni analizi. Bodo pa čebelarji vsekakor naredili posnetek današnjega stanja.
Srečko Klemenčič iz Godemarcev, ki je eden od čebelarjev, ki so mu čebele pomrle, je že v ponedeljek opazil, da nekaj ni v redu z njegovi čebelami. Kot je v začetku preiskave ugotovil Nacionalni veterinarski inštitut, so bile Klemenčičeve čebele zdrave, obstaja pa sum, da so se zastrupile s pesticidi. Klemenčič, ki čebelari šestnajst let, je povedal, da so pomrle predvsem pašne čebele, kar ni dober znak za prihodnost in njegovo čebeljo zalego. Zdaj je zaradi tega že ob izkupiček za akacijev med. Ocenil je, da je za zdaj ob vsaj 3200 evrov. Kakšne bodo posledice, pa ne želi ugibati. Upa predvsem, da bodo krivci za pomor kaznovani.
To ni prvi letošnji pomor čebel na ljutomerskem koncu. Eden se je zgodil že v začetku aprila, ko je eden od čebelarjev izgubil petnajst panjev čebel.
Tako kot vsa leta doslej bomo očitno tudi to leto ponovno vse tja do meseca julija prebirali obvestila o pomorih čebel. Svoje delo bodo na terenu opravljali terenski veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ), predstavniki raznih inšpekcijskih služb in policija, jemali vzorce mrtvih čebel za analize v laboratorijih, fotografirali mrtve čebele pred čebelnjaki, si ogledovali čebelarjeve dnevnike ter maltretirali prizadete čebelarje s vprašanji s kakšnimi sredstvi in kdaj so zatirali varojo, ocenjevali napajalnike, pisali zapisnike in počeli še veliko kaj. Le povzročitelja pomora čebel ne bodo iskali ali ugotavljali kdo, kje in kdaj ter s čim je pomoril čebele. Fitosanitarni ali kmetijski inšpektorji seveda tudi to leto ne bodo jemali vzorcev rastlin, da bi potem s pozitivnimi laboratorijskimi izvidi lahko povezali zastrupitev čebel in kaznovali nevestne ter neodgovorne povzročitelje pomorov. Mogoče bodo kdaj h komu prišli tudi še novinarji, malo posneli v smrtnih krčih ter hudih mukah umirajoče čebelice, kaj napisali v tiskanih medijih ter pokazali posnetke mrtvih čebel na TV in vsi bodo svoje delo opravili v skladu z veljavnimi predpisi ter doktrino stroke.
Direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak bo zagotovo tudi v tem letu ob primerih ponavljajočih se pomorov čebel izkoristila priložnost in vso krivdo ponovno zvalila na čebelarje, ki so lumpi, da jim ni para, ker počnejo svari, ki jih ne bi smeli in so tako v glavnem sami krivi za pomore čebel. Minister za kmetijstvo Dejan Židan bo ponovno veliko leporečil in tudi tokrat zganjal demagogijo, mogoče kaj celo sestankoval in se dal fotografirati s svojimi potrčkoti s Čebelarske zveze Slovenije (ČZS ), ki se z vsakoletnimi pomori čebel s FFS res nimajo časa ubadati, ker se morajo ukvarjati s svetovnim dnevom čebel in evropskim medenim zajtrkom ter drugimi podobnimi projekti prestižnega nacionalnega pomena. Ne bodimo presenečeni, če bo kdo od pomembnih in vplivnih ljudi blizu kmetijskega ministrstva, ČZS ali Kmetijskega inštituta Slovenije ( KIS ) medijem dobrohotno namignil, da naj okrog teh zastrupitev čebel ne zganjajo prevelikega pompa, ker bi to lahko škodovalo ugledu države Slovenije in njenega celotnega kmetijskega sektorja ter morebiti celo ogrozilo katerega od velikih nacionalnih in mednarodno pomembnih projektov s področja promocije slovenskega čebelarstva. Ob tem pa ni izključeno, da tudi vodstvu in terenskim veterinarjem nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ) ne bo kdo namignil, da preveč zavzetosti in strokovne korektnosti pri ugotavljanju vzrokov pomorov čebel tudi ni vedno najbolj na mestu, ker čebele ne umirajo le zaradi strupov, temveč bi lahko kdaj tudi zaradi krivde čebelarjev in bi kazalo občasno poiskati razloge tudi v tej smeri. Vsaj zaradi koristne uravnoteženosti razlogov za masovne pomore čebel in pomiritev tistega dela malo bolj nestrpne javnosti.
Slovenija je vendar izvorna dežela znamenite in svetovno znane čebele kranjske sivke, domovina največjega čebelarskega učitelja Antona Janše, pobudnica evropskega medenega zajtrka in pobudnica v OZN razglasitve 20. maja, rojstnega dne Antona Janše, za mednarodni oziroma svetovni dan čebel. K vsemu temu pa neprestano poročanje o vsakoletnih ponavljajočih pomorih čebel s FFS v Sloveniji res ne paše in kako naj se potem to še pojasni kakim tečnim ter zavidljivim tujim spraševalcem. Poročati je in bo potrebno o pozitivnih in lepih stvareh in ne o zastrupljenih in mrtvih čebelah v deželi kranjske sivke in deželi, ki na tradicijo čebelarstva veliko stavi ter za promocijo nacionalnega čebelarstva porabi ogromno davkoplačevalskega denarja. Minister Dejan Židan in funkcionarji ČZS z Boštjanom Nočem na čelu so se že uspeli fotografirati v EU parlamentu v Bruslju ter tam v najlepši luči predstaviti vse velike dosežke slovenskega čebelarstva in sedaj pričakujejo še podobna fotografiranja v palači OZN v ZDA, ob razglasitvi svetovnega dneva čebel. K tem veličastnim fotografijam, ki bodo ostale zanamcem kot dokaz pravih in velikih mednarodnih ter zgodovinskih nacionalnih uspehov, pa kakšne takšne prav grozljive fotografije na katerih bi ves čas prikazovali s FFS zastrupljene čebele, res ne bi bilo primerno ter korektno neprestano objavljati.
Stalno poročanje o zastrupitvah čebel in objavljanje fotografij pomorjenih čebel tako seveda ni v nacionalnem interesu, ker smo za ugled države in njenega kmetijstva odgovorni vsi od politikov, ministrov, funkcionarjev ČZS, visokih in manj visokih državnih uradnikov do čebelarjev. Pri tem pa moramo pomisliti tudi na okoliščino, da doslej pri vsako leto ponavljajočih zastrupitvah čebel s FFS, ni uspelo nadzornim državnim institucijam in stroki še v nobenem primeru ugotoviti krivcev in tako ni mogoče zanesljivo povedati ali gre v teh primerih res za človeško neumnost in hudo neodgovornost ali bi morebiti celo lahko šlo za kak nadnaravni in znanstveno še nepojasnjen pojav zastrupljevanja čebel. Moj znanec se v takšnih primerih razumevanja stvari rad zateče k znanemu ljudskemu reku, ki pravi: od zunaj uj, od znotraj fuj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar