Včeraj je torej morala odstopiti ministrica za kulturo in članica koalicijske stranke Desus Julijana Bizjak Mlakar, ki se tako vrača v poslanske klopi. Preseneča predvsem kako se obe koalicijski stranki z lahkoto sprijaznita z zamenjavami njunih ministrov in za "višje interese" žrtvujeta svoje ljudi. Pred tem se je nekaj podobnega dogodilo Židanovi stranki SD, ki je povsem mirno sprejela, da so ji zamenjali ministra za obrambo Janka Vebra in v njegovi zamenjavi celo aktivno sodelovala. Nekaj povsem podobnega se je sedaj dogodilo še stranki, ki jo vodi zunanji minister Karel Erjavec, ko so vodstvo stranke in celotna poslanka skupina prav tako bili zelo aktivni v realizaciji zahteve predsednika vlade Mira Cerarja, da se zamenja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. V obeh primerih zamenjav ministra Vebra kot tudi ministrice Bizjak Mlakarjeve, pa so bili javno predstavljeni razlogi za njuno zamenjavo precej za lase privlečeni. Bili so pa postopki zamenjav vsekakor odlično zrežirani ter politično orkestrirano izpeljani.
Koristi od obeh zamenjav ne bo imel le predsednik vlade Miro Cerar in poslanci njegove stranke SMC, temveč posredno tudi Dejan Židan predsednik stranke SD kakor tudi Karel Erjavec, predsednik stranke Desus. Zagotovo je sam način zamenjave kot tudi mlačni ter ne posebej prepričljivi razlogi za zamenjavo obeh ministrov, bilo tiho ter dovolj jasno in zgovorno sporočilo drugim ministrom iz obeh koalicijskih strank, kaj se bo zgodilo, če ne bodo dovolj kooperativni ali bi se jim morebiti zahotelo kaj konstruktivnega soliranja. Red namreč mora biti! Še posebej, če vse ne zraste na intelektualnih gredicah politike vladajoče koalicije ter njene vlade in je v obliki posebnih želja, nasvetov, priporočil, opozoril, ukazov ali celo groženj v to vladajočo oblastno druščino posredovano od zunaj.
Prava težava pa zagotovo nastopi, če kak samovoljni minister ali ministrica počne kaj takega kar ni v interesu določenih domačih ali tujih lobijev ali je morebiti celo v njihovo škodo. Takrat je seveda šale konec in sprožijo se mehanizmi za discipliniranje najprej najodgovornejših ljudi v vladi, državnem zboru, posameznih političnih strankah in potem seveda takšnih ministrov, s povsem neprikrito resno grožnjo tudi vsem tistim, ki se jih je za zamenjavo takšnih neposlušnih ali samovoljnih ministrov zadolžilo. Zakaj bi svoj položaj v strankarski ter državni oblasti ogrozila Židan in Erjavec ali celo premier Cerar sam, če je mogoče jezne in nezadovoljne mogočneže doma in v tujini zadovoljiti z žrtvovanjem kakšnega ministra ali ministrice?
Prav zaradi navedenega se mi je zdelo izredno pomembno, da poslovilni govor ministrice Julijane Bizjak Mlakarjeve v Državnem zboru, ki ga je prebrala tik preden je morala odstopiti, prebere čim več državljanov. V njem boste našlo veliko odgovorov na morebitna vprašanja, ki se vam ob teh dogodkih postavljajo. Še več odgovorov pa boste dobili vsi tisti, ki vas je narava obdarila s sposobnostjo branja med vrsticami in ki ob tem še vsaj malo poznate nekatera javna ter predvsem prikrita ozadja in povezave v funkcioniranju slovenskih političnih, oblastnih ter strankarskih elit. V krogih oblasti, politike in elit je le malo kaj v resnici res tako kot je videti ali kot nam želijo prikazati.
Govor ministrice za kulturo v Državnem zboru dne
25. aprila 2016
Spoštovani.
Ob
imenovanju na ministrski položaj mi ni bilo težko pred javnostjo
razgrniti svoje premoženjsko stanje in prihodke za 10 let nazaj.
Verjetno nisem bila edina, ki sem pred dvema letoma verjela, da nam
lahko uspe od javnih jasli odstraniti lobistična omrežja, ki si
ustvarjajo posle zase, siromašijo pa javna sredstva na račun vse
bolj revnih državljanov.
Zgodba o
gospodarskih poslih, ki naj bi se peljali preko javnega kulturnega
zavoda v Idriji, ki bi opravljal le negospodarske dejavnosti, po
sklepu vlade iz leta 2011 pa naj bi ta zavod opravljal cel kup
gospodarskih dejavnosti, ki nimajo nič z dejavnostjo varstva
kulturne dediščine - poleg rudarskih še ravnanje z nevarnimi
odpadki, dejavnost oglaševalskih agencij, potniškega prometa in
drugo, dokazuje, da so lobistična omrežja še kako trdoživa. Kot
kaže, imajo celo moč odstavljati ministre, ki njihove finančne
interese ogrožajo.
Gospod
predsednik vlade. Verjetno sem edina ministrica, ki jo razrešujete
zato, ker nisem brezpogojno poslušna vašim zahtevam, ki bi pomenile
ravnanje v nasprotju z zakonskimi predpisi. Vaše navedbe o
neizpolnjevanju sklepov vlade ne držijo. Kot prvo je bila naloga
dodeljena več ministrom, z realizacijo sklepov pa se je ukvarjalo le
moje ministrstvo v okviru svojih pristojnosti. Zakaj drugih
ministrov, ki so prav tako zadolženi ali pristojni za realizacijo
istega sklepa, niste pozvali k odstopu? V letu dni ste prejeli moje
številne pobude in predloge za razrešitev problema rudarskih
dejavnosti v štirih rudnikih. Seznanjala sem vas s problemi in vas
večkrat tudi prosila za pogovor skupaj z za rudnike pristojnimi
ministri, ki so se svoji odgovornosti predvsem izmikali. Predložila
sem vam tudi tri strokovne ekspertize, in sicer Inštituta za pravo
EU, Odvetniške pisarne Pirc Musar in Zavoda RS za varstvo kulturne
dediščine, ki potrjujejo pravilnost mojih dosedanjih odločitev. O
problemih se niste želeli pogovoriti, hkrati pa ste vzvišeno od
mene pričakovali brezpogojno pokornost in “poslušnost”,
izpolnitev s pravnimi mnenji dokazano neizvedljivih sklepov vlade.
Ministrstvo za kulturo namreč sklepov vlade o rudarjenju v javnem
kulturnem zavodu Idrija samo nikakor ne more izvršiti, saj za to
nima ustreznih znanj, kadrov in finančnih sredstev, prav tako pa gre
za naloge, ki presegajo zakonsko določene pristojnosti Ministrstva
za kulturo. V skladu z 32.a členom Zakona o državni upravi opravlja
Ministrstvo za kulturo naloge na področjih umetnosti, kulture,
kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske
svobode.
Leto dni
sem se zaman trudila, da bi skupaj z vami in pristojnimi ministri v
dobro prebivalcev Idrije uredili probleme rudnikov. Med drugim sem
vam predlagala, da se ustavi likvidacijo rudnika v Idriji, zaposleni
rudarji pa bi v novem podjetju nadaljevali rudarska dela, potrebna za
varovanje Idrije. Pa za to razumno rešitev niste želeli slišati ne
vi, ne minister Mramor, ki je odgovoren za Slovenski državni holding
in tudi ne drugi ministri. Tudi za ostale naše predloge v vladi ni
bilo posluha. Zaradi neizvedljivosti sklepov vlade o prenosu
rudarskih poslov na kulturo je Ministrstvo za kulturo v medresorsko
obravnavo posredovalo predlog za ustanovitev posebne vladne
Medresorske delovne skupine za pripravo rešitev za vse štiri
rudnike, ki naj bi prešli na kulturo.
Gospod
predsednik vlade, mojo razrešitev zahtevate, ker naj bi nemudoma ne
izvedla nečesa, česar se ne da izvesti na način, kot to zahtevate,
saj bi s tem kršila zakonske predpise in glede na pridobljena pravna
mnenja tudi ogrozila življenja ter premoženje prebivalstva, škodila
pa tudi kulturnemu resorju, ki ga vodim.
Hkrati
zavajate, da kulturni proračun ni ogrožen z dejavnostjo javnega
zavoda CUDHg Idrija. S sklepom z dne 2. 4. 2015 je vlada naložila
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvu za
kulturo, da predložita predlog za opredelitev sistemske urejenosti
in uvrščenosti sanacije rudnika iz Idrije izključno v pristojnost
enega ali drugega resorja in s tem tudi zagotavljanja proračunskih
sredstev - prerazporeditev pravic porabe z enega na drugi resor.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo navaja, da oni niso
pristojni za rudarstvo. Kultura pa očitno je? Znano je, da sredstva
v proračunu gospodarskega ministrstva ne zadoščajo za financiranje
rudnikov. Tudi zaposlitev rudarjev kot javnih uslužbencev v javnem
kulturnem zavodu CUDHg Idrija pomeni preusmeritev rudarskih
dejavnosti na kulturne proračunske postavke. Da ne govorimo o
rudarskih škodah, ki po nekaterih ocenah že sedaj znašajo več mio
evrov. Celo obnovo klavž, ki bi jo morali financirati dosedanji
upravljavci, je vlada kljub nasprotovanju Ministrstva za kulturo
prenesla v breme proračuna kulture, s čimer je preusmerila okoli 2
mio evrov kulturnega denarja v CUDHg. Da ne omenjam še bremen vseh
tistih gospodarskih dejavnosti, ki naj bi se jih prav tako izvajalo v
tem javnem zavodu. Boste za zadovoljitev apetitov načrtovalcev
rudarskih in drugih gospodarskih poslov preko kulture jemali
kulturnim javnim zavodom, nevladnim organizacijam in samostojnim
kulturnikom?
Na dan
31.12.2015 je bilo 32 neizvedenih sklepov vlade. Zakaj niste pozvali
k odstopu ministrov, ki pa niso izvršili preostalih 30 sklepov
vlade?
V predlogu
za mojo razrešitev ste navedli, da bo ta mesec rudnik v Idriji
dokončno likvidiran. Se sploh zavedate, da ste Idriji napovedali
katastrofo? Zato vam, Slovenskemu državnemu holdingu in vladi
sporočam, da bi ustavitev črpanja rudniške vode, vzdrževanja in
nadzora nezalitega dela jame neposredno ogrozila obstoj mesta Idrije
in življenja ter premoženje tamkajšnjih ljudi. Ministrstvo za
kulturo in javni zavod CUDHg Idrija nista usposobljena, nimata znanja
in ne kadrov, niti nimata zagotovljenih finančnih sredstev, da bi
lahko prevzela nevarno rudarsko dejavnost. V kolikor bi Slovenski
državni holding konec aprila res likvidiral rudnik v Idriji, boste
povzročili splošno nevarnost za življenja ljudi ali premoženja
velike vrednosti, kar je tudi kaznivo dejanje po 314. členu
Kazenskega zakonika. Zato vas pozivam, da se nemudoma ustavi
aktivnosti Slovenskega državnega holdinga, ki bi katastrofo
povzročile.
Gospod
predsednik vlade. Argumentov niste bili nikoli pripravljeni slišati.
V vladi, ki deluje v interesu lobijev in najpremožnejših, zanemarja
pa zakonitost in moralnost, predvsem pa ne vidi težav običajnih
ljudi, ki plačujejo davke, upoštevajo zakone in jim je dostojanstvo
ukradeno, se ne vidim. Zato vam bom, ko zavrnem še vaše preostale
navedbe iz predloga za mojo razrešitev, izročila izjavo, s katero
nepreklicno podajam odstop z mesta kulturne ministrice, ker ste
dokončno izgubili moje zaupanje zaradi svojih nerazumnih zahtev in
ravnanj v povezavi z rudarskimi posli, ki naj bi jih izvajal javni
kulturni zavod CUDHg Idrija.
Pravzaprav
ste preostale netočne navedbe o mojem delu zavrnili že vi sami pred
dvema mesecema, ko ste javno povedali, da uživam vaše zaupanje, da
ni razlogov za mojo zamenjavo. Ob koncu leta 2015 ste v Studiu ob 17h
na Radiu Slovenija mojemu delu izrazili podporo in povedali, da gre
pri nekaj odstopljenih članih NSK le za ultimat. Res je, šlo je za
ultimat, povezan tudi z dolgom Emotion filma, ki bi moral zaradi
neizpolnitve pogodbene obveznosti vrniti v proračun okoli 300.000
evrov.
Neupravičeni
so tudi vaši očitki glede zakonov, ki naj bi jih ne pripravili.
Pripravili smo namreč vseh predvidenih devet zakonskih predlogov,
večina jih je bila že tudi sprejeta v državnem zboru. Obljubili
ste pomoč pri treh sistemskih zakonih, katerih sprejem na vladi že
skoraj leto dni zavirata minister za finance in predsednik odbora za
kulturo gospod Dragan Matić, pa ni bilo od tega nič, zato lahko
očitek glede preostalih zakonov pade kvečjemu na vas. Na kulturi
smo svoje delo v celoti opravili.
Neutemeljeno
mi očitate izjave o lobijih in korupciji RTV Slovenija, čeprav je
bilo to v državnem zboru s pomočjo magnetograma seje Državnega
sveta že prepričljivo zavrnjeno. Besed, ki so mi bile očitane,
namreč v magnetogramu mojega govora sploh ni.
Prav tako
ne držijo vaše navedbe o pomanjkljivem dialogu na področju
medijev. Toliko dialoga na področju medijev še nikoli ni bilo. Tudi
očitki glede domnevno pomanjkljive novele medijskega zakona ne
držijo. Nasprotno, so pa pomanjkljive spremembe edinega stavka
nedavno vložene novele zakona o medijih, ki naj bi jo pripravil
predsednik Odbora za kulturo gospod Dragan Matić.
Pač pa sem
za dosedanje delo na kulturi prejela številne izraze podpore iz vrst
kulturnikov iz domovine in tudi iz tujine. Najbolj sem bila ponosna
na priznanje pisatelja Borisa Pahorja, akademika in pesnika Cirila
Zlobca ter drugih eminentnih kulturnikov, sindikatov, društev in
javnih zavodov s področja kulture, zahvaljujem pa se tudi množični
podpori, ki jo dobivam zadnje dneve.
Izjavo, naj
bi Nacionalnega programa za kulturo ne nameravala upoštevati, ste si
preprosto izmislili. Program se nanaša na delo številnih
deležnikov v kulturi in se ga večinoma uresničuje. Ne more pa se
izpolniti tistega dela programa, za kar program predvideva dodatnih
805 mio evrov, ker kultura tega denarja nima. Neutemeljeno mi
očitate, da nismo pripravili sprememb programa v delu, ki se ga ne
da izvesti. Ravnali smo se po priporočilih vladne in parlamentarne
službe za zakonodajo, da ni v naravi resolucij, da bi jih vmes
spreminjali, poleg tega pa bi zaradi časovnega poteka postopka
sprejemanja resolucije, bila ta sprejeta tedaj, ko bi že prenehala
veljati, zato spreminjanje ne bi bilo smiselno. Pač pa ministrstvo
pripravlja nov Nacionalni program za obdobje 2018-2021.
Prav tako
ne drži vaša navedba v zvezi s kulturnim modelom. Modernizacija
kulturnega sistema je, kar zadeva rešitev težav samostojnih
ustvarjalcev v kulturi delno vsebovana v predlogu novele ZUJIK-a. Za
izvirno rešitev dobivamo podporo iz domovine in tujine. Na vas je,
da zakon, uvrstite na sejo vlade in ga končno sprejmete. Komisija za
modernizacijo kulturnega sistema pa že tudi končuje z delom. V maju
naj bi pričeli z javnimi razpravami o predlaganih rešitvah.
Ministrstvo
je vztrajalo pri uresničevanju javnega interesa in zagotavljanju
kakovosti, dostopnosti in raznolikost kulture. Stabilizirali smo
finance za kulturo na vseh področjih, razen na področju kulturne
dediščine, ker minister za finance, kot že povedano, že leto dni
zaustavlja zakon o tako imenovanem »kulturnem evru«, češ da ima
zakon finančne posledice. Za usodo zakona ste najbolj odgovorni vi,
ki ne prisluhnite meni in številnim podpornikom zakona, da bi bil
zakon uvrščen in sprejet na seji vlade. V letu 2014 smo sicer
realizirali za skoraj 4 mio evrov več, kot v letu 2013, v letu 2015
pa več kot dva mio evrov več kot v letu 2013. Kultura je bila v
letu 2016 prvič uvrščena med mehke vsebine iz nepovratnih EU
sredstev, ki smo si jih za kulturne projekte pridobili na drugih
ministrstvih. Tako bomo v obdobju do l. 2020 izvedli 14 evropskih
projektov v vrednosti 34,5 mio evrov, s čimer bomo vzpostavili
e-arhiv in spodbudili kulturno ustvarjalnost.
Neutemeljeni
so tudi očitki glede medijske zakonodaje, saj bo v skladu s sprejeto
resolucijo državnega zbora junija letos vladi najprej predložena
medijska strategija, skladno z normativnim programom dela vlade pa ji
v letu 2017 sledi tudi celovita prenova medijske zakonodaje.
Glede Mihe
Turšiča, direktorja javnega zavoda Ksevt pa je proračunska
inšpekcija potrdila ustreznost ravnanj ministrstva za kulturo.
Ugotovila je več nepravilnosti pri poslovanju javnega zavoda Ksevt,
med drugim, da je Miha Turšič kot direktor Ksevta posloval s svojim
zasebnim javnim zavodom, kjer je bil tudi direktor, in naj bi
med drugim z javnimi sredstvi poravnal svoje dolgove bivši
ženi.
Vsi vaši
očitki dr. Cerar so povsem neutemeljeni. Prepričana sem, da se tega
dobro zavedate tudi sami. Tu pa je še moja nezaupnica vašemu delu,
s katero zapuščam to vlado.
Mag.
Julijana Bizjak Mlakar