Nova slovenska čebelarska vojna!

Star pregovor pravi, ko mačke ni doma ( ali pa je opravilno nesposobna ) miši plešejo. Občasno lahko tak ples preraste v pravo vojno. Kaj vojno, pravo mesarsko klanje za davkoplačevalske evre iz državnega proračuna. V tej novi slovenski čebelarski vojni, ki se pravkar neusmiljeno odvija pred očmi nekaj tisoč zgroženih slovenskih čebelarjev, v vlogi mačke nastopa kmetijsko ministrstvo ( KM ) z ministrom v odstopu na čelu ( kot igralec z opravilno nesposobnostjo ) . Vlogo miši, ki veselo plešejo in se med sabo neusmiljeno grizejo, se hudo kregajo, se obmetavajo z raznimi očitki, si druga drugi mečejo polena pod noge, zavajajo kmetijskega ministra in njegove uradnike na KM, tiho ter zaplotniško sklepajo nenačelne interesne koalicije ena proti drugi v neizprosnem boju za hudo omejene davkoplačevalske evre,  pa nastopajo Čebelarska zveza Slovenije ( ČZS ), Kmetijski institut Slovenije ( KIS ) in Nacionalni veterinarski institut ( NVI ) s svojimi predsedniki in direktorji na čelu.

Boj je neizprosen in dovoljena so vsa sredstva. Od "zanimivih" izjav za slovenske medije, pošiljanja raznih strokovnih zahtev, priporočil, predlogov in mnenj KM, sklicevanja tiskovnih konferenc in vse do blokade delovanja osrednjega in zelo aktivnega čebelarskega foruma "Slovenski čebelarji" preko katerega so tisti v "imenu katerih" in za koristi katerih naj bi ta nova čebelarska vojna potekala sploh še lahko prišli do besede in bi se lahko slišal njihov glas. Nekaj tisoč slovenskih čebelarjev seveda nihče nič ne vpraša in tudi možnosti, da bi sami povedali kaj si o vsem tem resnično mislijo, sedaj več nimajo, ker so jim forum zablokirali. Letošnje leto je vsekakor za slovenske čebelarje in njihove ljubljenke - čebelice, res črno in katastrofalno nesrečno. Tisti, ki so prvi v državi zadolženi za normalen in vzdržen sistem slovenskega čebelarstva ( MK, ČZS, KIS in NVI ) so se med sabo na smrt sprli ob delitvi in namenu porabe davkoplačevalskega denarja iz državnega proračuna ter tako skrbijo najprej za svoje posamične koristi in jim je za interese. potrebe in želje nekaj tisoč slovenskih čebelarjev bolj malo mar.

V začetku tega leta ( 2014 ) sta tiho profitno koalicijo sklenila ČZS in KIS ter uspela KM in ministra prepričati, da ni več potrebe po brezplačnem razdeljevanju sredstev za zatiranje čebeljega zajedavca varoje, ki so jih dobili vsi čebelarji in s tem sta vrgla v koš tudi nekaj let trajajoč nacionalni program zatiranja  varoje, ki ga je relativno uspešno izvajal NVI in to ravno v trenutku, ko je program začel dajati prve pozitivne rezultate. Denar, ki ga je MK doslej namenjalo za nabavo sredstev za zatiranje varoje in brezplačno razdelitev čebelarjem, pa seveda ni ostal v državnem proračunu, temveč so KM uspeli prepričati, da ga je nujno usmeriti v neke nedefinirane raziskave na področju čebelarstva, ki pa jih naj bi opravil, seveda kdo drug, kot prav KIS. Vso breme nabave, razdelitve ( beri: prodaje ) sredstev za zatiranje varoje pa so podtaknili NVI. ČZS pa se je v tem profitno obetajočem poslu zadolžila za nudenje logističnih uslug preko svoje mreže čebelarskih organizacij na terenu.

Na NVI so nekateri naivno nasedli ČZS, ki je vso to operacijo iz ozadja vodila in koordinirala, in že videli dober zaslužek na račun okrog 8000 slovenskih čebelarjev, ki naj bi ta sredstva seveda množično naročevali in krepko plačevali. Pa se ponovno vrnimo k enemu od starih ljudskih rekov, ki pravi, da tisti, ki ga enkrat kača piči, se potem tudi zvite vrvi boji. S temi raznimi sredstvi za zatiranje varoje so v preteklih letih slovenski čebelarji imeli veliko neprijetnih izkušenj in mnogi med njimi izgubili ogromno čebeljih družin. Tudi zaradi tega, ker se je ČZS ves čas prav nestrokovno vtikala v veterinarsko stroko in preko KM uspevala celo diktirati nekatere aktivnosti, ki jih je na tem področju, včasih bolj in drugič zopet manj uspešno, izvajal NVI.

Ker so na ČZS podcenjevali pamet svojega članstva in drugih čebelarjev, so seveda skupaj z NVI doživeli zelo neprijetno presenečenje, ker je sredstva naročilo in potem proti plačilu prevzelo manj kot polovica vseh čebelarjev. S tem se je NVI znašla v hudih težavah, ker ji je začelo primanjkovati potrebnih denarnih sredstev in uvideli so, da tudi od kakega zaslužka ne bo nič. Druga posledica pa je v tem, da je kar dobra polovica čebelarjev ostala brez nujno potrebnih sredstev za zatiranje varoje in mnogi čebelarji pa dobili ter plačali nekaj povsem drugega od tega kar so naročili. NVI in ČZS sta se hudo sprli in se prav grdo obdelovali preko medijev, ker nobena od obeh organizacij sedaj ne želi sprejeti odgovornosti za posledice. ki bodo vsekakor sledile in bodo vidne šele spomladi naslednjega leta, ko se bodo ponovno preštevale skozi zimo umrle čebelje družine. KIS, ki je v tem boju za denar edina profitirala, pa sedaj modro molči ter le njeni posamični strokovni sodelavci pišejo naročene "strokovne ?" dopise v podporo ČZS in proti "strokovnim " javnim izjavam NVI, v novem sporu ali je v Sloveniji preveč čebel. No, premalo jih vsekakor ni!

Ker je med slovenskimi čebelarji hudo zavrelo, so takoj zablokirali forum "Slovenski čebelarji", da se kritičen glas čebelarskega ljudstva ne bi slišal in ČZS se je zatekla ponovno k stari, dobri in preizkušeni metodi tekanja  in pisanja stokajočih dopisov na KM in ministru za kmetijstvo. Pri tem so jim šle na roke tudi letošnje neprijazne vremenske razmere zaradi katerih so čebelarji pridelali izredno malo medu ( pa ne tako malo kot to sedaj razglašajo ) in pri ministru so uspeli doseči, da naj bi se čebelarjem brezplačno razdelila Oksalna kislina ( OK ) za zimsko zatiranje varoje. Vendar je ta ukrep zelo vprašljiv, ker če bodo čebelarji zazimili z varojo hudo napadene družine, jih mnogih z zimsko uporabo OK ne bodo uspeli rešiti. Je pa ČZS pri kmetijskem ministru dosegla tudi ukrep denarne pomoči čebelarjem v višini 5 evrov po čebelji družini, ki naj bi jo dobili čebelarji, ki ( sedaj pa pozor!) čebelarijo z 20 in več čebeljimi družinami oziroma tisti, ki čebelarijo z več kot 20  ( torej z najmanj 21 ) čebeljimi družinami. Obe opciji se pojavljata v uradnih pisnih sporočilih, ki jih svojemu članstvu na spletni strani in na tiskovnih konferencah posreduje ČZS in objavljajo nekateri mediji, Katera opcija je torej prava, ker med njima je namreč velika razlika in od tega je odvisno kateri in koliko čebelarjev bo v to pomoč zajetih.

Pri tem je torej ČZS zelo nejasna in hudo dvoumna. Pa ne le pri tem. Predsednik ČZS Boštjan Noč je na spletni strani ČZS objavil sporočilo, da bo ČZS vsem članom ČZS poslala potrebne dokumente z izpolnitvijo katerih bodo to pomoč države v višini 5 evrov lahko uveljavljali. Pri tem pa je, skoraj zagotovo vede in namerno, izpustil dostavo teh dokumentov čebelarjem, ki pa niso člani ČZS in so upravičeni, da zaprosijo za pomoč.  Čebelarska svetovalna služba, ki deluje pod okriljem ČZS je namreč v celoti financirana iz sredstev državnega proračuna, ki jih vsako leto zagotavlja KM in je servis ter strokovne in tehnične usluge dolžna nuditi vsem slovenskim čebelarjem ne glede ali so člani ČZS ali pa niso. Zakaj prav sedaj Noč potrebuje to nepotrebno zaostritev odnosov med samimi čebelarji na terenu, ni najbolj jasno? Vendar se bo o tem vprašanju moralo hitro izjasniti tudi pristojno ministrstvo in novi kmetijski minister, ki ga bo potrebno na to opozoriti.

Obstaja pa pri tej uveljavitvi pomoči še vsaj en tehnični problem. Ker so čebelarji zadnje prijave števila čebeljih družin lahko pisno ali preko spleta na MK opravili aprila tega leta in se je potem številčno stanje čebeljih družin preko leta zelo spremenilo ( nekateri imajo danes manj in drugi več družin kot so takrat prijavili ), bi sedaj KM moralo odpreti spletno aplikacijo za javljanje novih stanj števila čebeljih družin in ne šele pozno jeseni kot je bilo doslej utečeno. V tem primeru gre za izredno situacijo in je potrebno vsem čebelarjem pod enakimi pogoji ter pravično omogočiti, da zaprosijo za državno pomoč, ki jo v tem letu res nujno potrebujejo. Upam, da bo kdo s KM prebral ta zapis in primerno ukrepal, ker nekateri čebelarji že grozijo, da se bodo obrnili na novega kmetijskega ministra takoj, ko bo imenovana nova slovenska vlada in z njo novi minister za kmetijstvo. Novega ministra pa čaka tudi neprijetna dolžnost, da to čebelarsko vojno, ki jo med sabo, za denar ter v veliko škodo večine slovenskih čebelarjev, bijejo ČZS, KIS in NVI takoj ostro konča in vsem odredi mesto, ki jim gre ter zahteva od njih, da delajo tisto za kar obstajajo, za kar so strokovni in pri tem korektno sodelujejo. Ker v nasprotnem se slovenskim čebelarjem in njihovim čebelicam slabo piše.

Kako je iz zgodbe "Patria" nastala nova slovenska religija!

Potrudili so se in kronološko prikazali najpomembnejše dogodke, datume, dejanja, vpletene in povezane osebe okrog nakupa tega nesrečnega železnega vojaškega strašila, ki sedaj kot mlinski kamen visi okrog vratu slovenske države, politike in hudo razdvaja slovensko javnost.

Vsi, ki na področju vojaške industrije in prekupčevanja z njo, v Evropi ter v svetu kaj veljajo še kako dobro vedo kaj se je v resnici skrbno prikrito pred javnostjo dogajalo, kdo je v tem slovenskem in drugih podobnih primerih sklepanja tovrstnih poslov mešetaril, odločal, podkupoval, pod mizo prejemal velike denarje. Vse to vedo vse tajne službe vpletenih in drugih držav in vse to vedo tudi vlade teh držav. Veliko od tega pa vedo tudi mediji ter preko njih zainteresirane javnosti. Še veliko več pa vedo preiskovalni organi, tožilstva in sodišča v vsaj nekaterih od vpletenih držav. 

Vsaj za slovenski primer velja, da je s  podkupovanji ter kriminalnimi dejanji vpletenih v nakupe Patrie  zelo podobno kot z verovanjem v boga. Veliko jih naj bi vedelo in verjelo, da bog obstaja, čeprav ga nihče nikoli še ni videl, ne slišal ter ne otipal in nihče ne uspe ponuditi pravega dokaza, da res obstaja. Zgodbi se razlikujeta le v tem, da pa Patria v Sloveniji obstaja ter jo lahko vidimo in otipamo in da se s primerom ter okoliščinami  kako se je v naši državi znašla, že kar nekaj časa ukvarjajo preiskovalci ter sodišča na Finskem, v Avstriji in seveda v  Sloveniji. Iz vse te slovenske zgodbe lahko tako potegnemo vsaj najmanj dva nauka in ta sta, da ima lahko denar božje lastnosti ter da je v Sloveniji iz  zgodbe  "Patria" nastala religija s svojimi verniki organiziranimi kot zadrta verska sekta s prav svojevrstnimi in sociološko nadvse zanimivimi obredi in dogmami.

21. 1. 2004 - Patria začenja zbirati informacije o slovenskem nakupu oklepnikov, sklene pogodbo s svetovalcem Hansom Wolfgangom Riedlom z Dunaja.
12. 8. 2004 - Obrambno ministrstvo uradno objavi informacijo o načrtovanih nakupih do leta 2010.
23. 9. 2004 - Rotis se sam ponudi Patrii, da bi jo predstavljal v Sloveniji pri nakupu oklepnikov.
18. 1. 2005 - Riedl predlaga Reiju Niittynenu, predstavniku Patrie, odgovornemu za Slovenijo, da bi za politično lobiranje najeli Wolfa.
1. 2. 2005 - Sestanek v Mariboru, v Wolfovi hiši, med Riedlom in Jožetom Zagožnom, vplivnim članom SDS.
17.-21. 3. 2005 - Ivan Črnkovič, direktor podjetja Rotis, ima v rokovniku zabeleženo: »MORS, Zagožen Patria« in pa »ZAGOZEN PRAVI DA JE PATRIIN ZASTOPNIK«
18. 5. 2005 - Zagožen v rokovniku zabeleži srečanje z Juretom Cekuto, podjetnikom in slikarjem na počivališču Lopata. Tam je tudi Riedl. Riedl se v e-mailu Zagožnu zahvali, prosi, naj Zagožen predlaga lokalnega industrijskega posrednika, s katerim bi se Patria prijavila na razpis z oklepniki.
Iskanje “pravega” podjetja za Patrio
20. 5. 2005 - Zagožen ima sprva sestanek z Janezom Janšo, po 17. uri pa še z Antonom Krkovičem, pomočnikom načelnika generalštaba Slovenske vojske.
23. 6. 2005 - Zagožen se sestane z Wolfom, nato se pogovarja s Krkovičem. V rokovniku ima zapis: »Krko oklepniki.« Walter Wolf kliče Riedla, želi, da »dr. Z« (Zagožen, op. p.) pokažejo vsaj nekaj, neko pogodbo, da bo nato »dobro novico poročal Mr. J.« (Janez Janša, op. p.).
1. 7. 2005 - Zagožen ima sestanek ali klic z Wolfom in Krkovičem. V rokovniku ima zapisano WW (Wolf, op. p), povezano s Krko (Krkovič, op. p.), in pripis »nujno Krkovič-šofer in Walter Wolf«.
3. 7. 2005 - Črnkovič ima zapisano v rokovniku: »Tone vabit zagoz nekam na stajersko.«
5. 7. 2005 - Zagožen ima v rokovniku zapisano: »Kliči Krkoviča zaradi njegovih.«
13. 7. 2005 - Zagožen kliče Riedla.
19. 7. 2005 - Zagožen ima sestanek z Janšo ob 10. uri, kot si je zapisal v računalnik.
22. 7. 2005 - Riedl piše na Finsko: Wolf »ima obljubo PM in dr. Z, da bosta podprla samo njih.«
27. 7. 2005 - Ob 7.30 se sestaneta Zagožen in Črnkovič.
28. 7. 2005 - Zagožen kliče Janšo. Riedl pa piše na Finsko: »Govoril sem z WW in Dr. Z. po telefonu in oba sta potrdila, da vse poteka v najlepšem redu v Sloveniji. Dr. Z. nam je zagotovil, da sam pazljivo spremlja projekt in da imata on in PM vse pod nadzorom.«
7. 8. 2005 - Zagožnu v rokovniku piše: »Finci Riedl priporoči Rotis Črnkovič«
10. 8. 2005 - V Patrii si dopisujejo, kako razdeliti provizije: »WWW. Dr. Z +++organisation 5 %«
11. 8. 2005 - Zagožen ima v rokovniku za ob 12.30 zapisano: »J.J. kosilo znano ribiški dom + žuče« in Črnkovič-Patria.
17. 8. 2005 - Zagožen ima v rokovniku zapisano: »Riedl, Krkovič, Črnkovič Ivan Zg. Kirn jaz rezerviram.«
21. 8. 2005 - Riedl ima več telefonskih razgovorov z Zagožnom, ki je predlagal sestanek 1. 9. 2005. Srečali naj bi se »z visokim generalom obrambnega ministrstvo ki podpira organizacijo dr. Z«.
22. 8. 2005 - Zagožen zahteva predčasno izplačilo provizije, zato Riedl še pred glavnim sestankom prosi Niittynena, naj prinese v Slovenijo »pismo v zvezi s 30 %«, saj mora WW pokazati dr. Z, da so pokriti. »To je res pomembno.«
25. 8. 2005 - Črnkovič v stikih zabeleži srečanja s Petrom Zupanom, nekdanjim vodjem službe temeljnih razvojnih programov na obrambnem ministrstvu. Tega dne se, sodeč po Zagožnovi zabeležki, Zagožen sreča na kosilu s Krkovičem in Črnkovičem.
1. 9. 2005 - Odločilni sestanek v prostorih Holdinga slovenskih elektrarn pri Zagožnu, ki se ga udeležijo Krkovič, Črnkovič, Zagožen in Niittynen. Na tem sestanku Krkovič in Črnkovič Patrii sporočijo, da mora izbrati Rotis. »Črnkovič in general (Krkovič, op. p.) sta povedala, da poznajo tehnično prednost AMV (Patria, op. p.) in da bodo v primeru, če Patria ne bo vplivala, zahteve bolj ustrezale zmogljivosti vozila Pandur II.« V avtu na poti domov se Riedl z Niittynenom pogovarja o tem, ali je zakonito izplačevati subvencije SDS, kot prizna Niittynen policiji. 

Deljenje provizij

 
3. 9. 2005 - Črnkovič v opomniku v računalnik zapiše formulo, po kateri bi del profita njegovega podjetja Rotis pripadal tudi Zagožnu, Krkoviču in SDS.
 6. 9. 2005 - Patria podjetje Rotis imenuje za zastopnika. V Patrii napišejo aneks A k pogodbi o svetovanju z Riedlom, v kateri je določen poseben »bonus« za Walterja Wolfa, po mnenju slovenskega tožilstva v resnici namenjen SDS.
15. 9. 2005 - Riedl Niittynenu sporoči: »WW moram zagotoviti 4,5. On bo razdelil.«
 20. 9.-4. 11. 2005 - Črnkovič, kot izhaja iz njegovega rokovnika, se dobiva z danes osumljenim Zupanom.
10. 11. 2005 - Wolf Riedlu sporoča, da bo v kratkem razpis napisan in da se lahko kadarkoli dobijo z dr. Zagožnom, Krkovičem in Zupanom, da ju slišijo, da je predsednik vlade obveščen in naklonjen in da ga lahko med sestankom pokličejo po telefonu. 
6. 12. 2005 - Riedl in Niittynen si dopisujeta, kako v Sloveniji sodelovati tako z Rotisom, »v interesu organizacije predsednika vlade,« kot tudi Autocommerceom, ki ga je predlagal glavni lastnik Patrie, EADS.
Razmišljata, da bi bil Rotis glavni, Autocommerce pa podrejen, »na ta način ne bo ne PVE (Patria, op. p.) ne AK (Autocommerce, op. p.) vedel, kaj je Rotis vključil v organizacijo dr. Z,« piše Riedl. In pa, »On lahko zaupa Ivanu (Črnkoviču, op. p.) in Ivan ne bo nikoli razkril, kam so bili določeni zneski posredovani«. 
12. 12. 2005 - Tuomas Korpi, podpredsednik v Patrii, odgovoren za prodajo, se ne more odločiti, ali naj Patria sodeluje z Autocommerceom ali z Rotisom, zato gre v Slovenijo preveriti, ali so informacije Zagožna zanesljive. V potnem nalogu mu piše: »Pogajanja o slovenskem projektu (dr. Zagozen plus Rotis).« Na sestanku sta tudi Riedl in Niittynen. 
15. 12. 2005 - Obrambno ministrstvo pošlje izbranim podjetjem obvestilo o postopku naročanja, v Patrii pa podpišejo aneks A k pogodbi o svetovanju z Riedlom, v kateri je določen poseben »bonus,« po mnenju slovenskega tožilstva namenjen »organizaciji« oziroma SDS.
 19. 1. 2006 - Zagožen ima sestanek z Janšo, kot piše v rokovniku. Morda tudi s Črnkovičem, kajti v Črnkovičevem rokovniku je za ta dan vpisano: »Zagožen kliči kosilo sestanek.« 
27. 1. 2006 - Riedl piše na Finsko: »Z. je potrdil, da PM podpira Patrio.«
 29. 5. 2006 - Patria je izbrana kot najugodnejši ponudnik. Toda MORS si pridržuje pravico nadaljnje pogovore kadarkoli prekiniti.
Zahtevajo avans provizije 
1. 7. 2006-17. 7. 2006 - Zagožen od Patrie večkrat prek Wolfa zahteva predplačilo provizije in pisno dokazilo. 
25. 7. 2006 - Riedl pošlje Niittynenu SMS: »WW prišel na dunaj in je tudi dobil kopijo, ker se bo dobil s predsednikom vlade in Dr. Z v hiši v Mariboru jutri. Mislim, da bodo nekatere informacije za predsednika vlade zanimive ...« 
26. 7. 2006 - Zagožen se dobi v Mariboru z Riedlom in Wolfom.
27. 7. 2006 - Riedl sporoči na Finsko: »zdi se, da je zadeva v zvezi s 30 % vnaprej plačane provizije zelo pomembna za organizacijo, ki stoji za dr. Zagožnom.« 
17. 8. 2006 - Riedl za Zagožna in Wolfa predlaga 4,2-odstotno provizijo od 161 milijonov evrov, kolikor znaša zaslužek Patrie brez slovenskih protidobav. 
18. 8. 2006 - Vodstvo Patrie spremeni pogodbo, da omogoča avans plačila provizije. Čez teden dni v izplačilo privoli Heikki Hulkkonen, izvršni direktor Patrie. 
24. 8. 2006 - V Zagožnovem rokovniku zabeležen sestanek z Janšo. Tega dne naj bi se glede na rokovnik dobil tudi z Wolfom, šel naj bi na Dunaj. 
30. 10. 2006 - V e-mailu Riedl piše, da je bil pri njem Wolf, ki je govoril z Zagožnom. »Politični vodje hočejo videti podpisano pogodbo do 10. 11. Poleg tega dr. Z (v imenu njegovega šefa) je vprašal WW za točno vsoto od katere bodo obračunani procenti.«
 19. 12. 2006 - Obrambno ministrstvo sklene pogodbo z Rotis (Patria) v vrednosti 278 milijonov evrov. Toda provizija še ni nakazana ... 

Končno, nakazilo provizije

 
27. 1. 2007 - Riedl sporoči na Finsko: »WW kliče vsako uro, dr. Z mu je ukazal, naj pride v Ljubljano na pogovor z njegovim šefom ... Prosim nujno se javi. Paničarijo.« 
2. 2. 2007 - Patria obljubi nakazilo provizije v Avstrijo, k Riedlu. Prvi obrok provizije je 3,6 milijona evrov.
 5. 2. 2007 - Denarja na računu Riedla še vedno ni, Riedl sporoči na Finsko, da mu je Wolf povedal, da bo »šef od dr. Z. informiran, ker ne more več nositi odgovornosti, ker ni bilo izvedeno nakazilo«. Sodeč po e-mailih gresta Zagožen in Wolf na Dunaj.
 6. 2. 2007 - Denar pride, Riedl nakaže 2,3 milijona Wolfu, na njegov osebni račun. Toda banka zavrne transakcijo. 
7. 2. 2007 - Riedl in Wolf gresta skupaj v banko, da uredita nakazilo. Del preneseta na Wolfovo podjetje, del dvigne Riedl v gotovini, del je nakazan Tajcu Apichatu Shirithapornu, a potem ta del s pooblastilom Shirithaporna v gotovini dvigne Riedl.
 13. 2. 2007 - Riedl pride na letališče Dunaj in Shirithapornu izroči 900 tisoč evrov, ki z denarjem odpotuje neznano kam ...

...............nekam tja kjer se potem pojavi  kot nova religija!

Slovenija pa potrebuje najmanj polovico manj županov!

V Murski Soboti se je pojavil plakat, ki naj bi ga postavila meščanska civilna iniciativa, s katerim občankam in občanom mestne občine Murska Sobota sporočajo, da Sobota rabi novega župana. Kaj vse zamerijo sedanjemu županu Antonu Štihcu bodo po vsej verjetnosti povedali v času uradne volilne kampanje za lokalne volitve županov in občinskih svetov.

V današnjih nestabilnih in zaostrenih ekonomskih, socialnih in političnih družbenih razmerah je zagotovo težko biti župan. In še veliko težje je v takšnih razmerah zadovoljiti želje, zahteve in potrebe posameznih skupin občanov in še toliko bolj celotne občinske skupnosti. Če pa k tem znanim političnim, denarnim in ekonomskim  težavam s katerimi se ves čas srečuje večina lokalnih skupnosti in njihovih županov, prištejemo še pogosto prav nesmiselne in politikantsko motivirane zahteve in neprestane očitke posameznih političnih grupacij v občinskih svetih in veliko ter prav nerazumno razdrobljenost države na 212 slovenskih občinskih pašalukov, izpade  podoba naše lokalne samouprave že prav tragikomična. V Sloveniji bi vsekakor bilo optimalno imeti vsaj polovico manj občin in s tem seveda toliko manj županov, občinskih svetov in druge upravne, samoupravne, tehnične ter birokratske, tako ali drugače plačane in honorirane, organizacijske lokalno upravljavske navlake. Tudi z uvedbo pokrajin, za kar se nekateri tako goreče zavzemajo, teh težav ne bi mogli preseči. Pravzaprav bi jih le še poglobili in možnost soupravljanja ljudi še dodatno oddaljili od centrov odločanja. Že sedanji sistem lokalne samouprave, ki je razvrednotil in na obrobje potisnil Krajevne skupnosti in druge v mestih njim podobne oblike odločanja  krajank in krajanov, je ljudi nasilno odmaknil od vseh vplivov na sprejemanje pomembnih odločitev ter uvedel sistem, da v imenu krajanov in krajank govorijo ter odločajo v občinske svete izvoljeni predstavniki političnih strank. V mnogih lokalnih sredinah svojih krajanov niti več kvalitetno ne informirajo kaj se v lokalni skupnosti res dogaja in se tako postavlja resno vprašanje ali se takšen sistem upravljanja s posameznimi lokalno upravnimi deli države sploh še sme imenovati lokalna samouprava.

Vse to kar v lokalnih skupnostih že danes imamo in vse to kar bi nekateri še želeli, da bi imeli, pa  seveda mora nekdo plačati. In ta nekdo ni nihče drug kot državljanke in državljani v funkciji občanov in občank. Tega bi se morali še kako zavedati razni pobudniki in predlagatelji novih in pogosto tudi zelo nerealnih ali ozko egoistično in politikantsko motiviranih zahtev županom in občinskim upravam v občinah. Veliko ciljev, ki so bili z uvedbo nove lokalne samouprave v državi postavljeni, se je doseglo in v mnogih okoljih še celo veliko več. Napredek je viden na mnogih področjih od lokalne infrastrukture do varstva okolja in prometne varnosti pa vse do ponudbe kvalitetnejših storitev na področju otroškega varstva in šolstva ter kulture. Veliko tega tudi s pomočjo evropskih sredstev. Ker pa v kapitalističnem družbenem sistemu velja načelo, da nobeno kosilo ni zastonj, bi se sedaj verjetno že počasi morali začeti spraševati čemu pa smo se v korist tega "napredka" morali odreči. Naslednja težava je v odsotnosti ali vsaj v veliki nedorečenosti sistema institucionaliziranega državnega nadzora nad funkcioniranjem organov lokalne samouprave ter občinskih uprav in v posledici tega se tako v praksi srečujemo s prepogostimi in dobro prikritimi primeri nezakonitosti, korupcije, netransparentnosti ter mnogimi drugimi škodljivimi pojavi.

Čas za iskanje odgovorov na ta vprašanja je pred nami in koristno bi bilo, da v času predvolilne kampanje za letošnje lokalne volitve, skušamo odgovoriti vsaj na nekaj teh vprašanj. Mogoče bomo takrat v svojih zahtevah kandidatom za župane in člane občinskih svetov manj ambiciozni in manj zahtevni ter veliko bolj realni in predvsem v okvirih možnosti, ki jih naše občanke in občani finančno še zmorejo. Vsaka lokalna skupnost ima seveda svoje investicijske in druge tekoče prioritete ter nujne potrebe, ki jih mora zagotoviti in s katerimi svoje občanke in občane zadovoljiti. Nekaj več zmernosti in objektivne poštenosti pa bi morali pokazati tudi ob vrednotenju uspešnosti dosedanjih županov, občinskih uprav in občinskih svetov. Kritizerstvo nam gre kar dobro od rok, še posebej, če je vsaj malo motivirano s kakšnimi ozko lokalnimi, političnimi, ideološkimi ali celo nezadovoljenimi  osebnimi interesi. Pošteno pa bi bilo, če bi zmogli tudi kdaj kaj pohvaliti in javno priznati, da je bil kakšen obče koristen projekt res kvalitetno izpeljan in da smo bili v preteklem mandatu župana in občinskega sveta s čim res tudi zadovoljni.

Fotografija tega tedna: v čast na smrt obsojenemu ljudstvu...........

zastava palestinskega ljudstva

........ in v veliko sramoto ter slabo vest vsem samooklicanim in lažnim borcem za  človekove pravice, mir, blagostanje vseh ter novodobnim ponarejenim demokratom v Sloveniji, EU in svetu!

Sramujte se trpljenja in smrti nedolžnih palestinskih otročičev, njihovih staršev in dedkov ter babic, za zaščito katerih niste storili prav ničesar, čeprav bi lahko in bi morali.

Vsaj Slovenci bi se morali spominjati časov izpred dvajset in nekaj let, ko je preko naše prelepe dežele zavela sapica, po smrti, trpljenju in nesreči zaudarjajoče vojne nevarnosti. Kako zelo smo takrat proseče obračali oči in glasno ter stokajoče opozarjali demokratično in svobodomiselno  svetovno javnost na krivice, ki se nam dogajajo ter hudo nevarnost, ki nam grozi. Danes, ko po velikosti nam zelo podobno ljudstvu ječi pod težo in grozotami viharja izraelskega vojaškega škornja, ko vsakodnevno masovno v tej neenakopravni vojni vihri umirajo otroci in drugi civilisti, pa molčimo, vstran obračamo oči in se delamo kot, da se vse to nas sploh ne tiče. Pa se nas še kako tiče. Kar danes dajemo, bomo jutri prejemali! 

Kako to sramotenje prava res razumemo mi vaški pijančki ob šanku?

Poslanec SDS Zvonko Lah je včeraj na seji mandatno volilne komisije DZ nekaterim prisotnim pravnikom in ostalim poslankam ter poslancem dokazoval kako grdo ga lomijo in se čudil, kako da ne razumejo nekaj kar naj bi razumeli mi navadni državljani, ki nas je označil kot navadne vaške pijančke pri šanku. Po nastopu, ki so ga včeraj na tej seji tega delovnega telesa DZ uprizorili poslanci stranke SDS, sem res vesel, da sem uvrščen med vaške pijančke pri šanku in ne med poslance ali člane oziroma pristaše te stranke. Naj še med njimi omenim le  nastop poslanca SDS Francija Breznika, ki se je od vseh še najbolj osramotil, ko je iz nekega učbenika teorije prava prepisal nek odstavek in se potem trudil iz tega, česar v resnici niti ni prav razumel, na seji narediti pravo predavanje, v katerem se je hudo zapletel in izpadel prav smešen. Tako zelo smešen, da je smeh izvabil na usta tudi nam vaškim pijančkom, ki smo ga poslušali pri šanku in se gromozanko krohotali. Ker smo vedeli to česar Franci Breznik ni vedel in sicer, da mi vemo, da on ne ve o čem sploh naklada. Pa pustimo sedaj tega nesrečnega Breznika, da se še nadalje sramoti, če se v tem početju dobro počuti in verjame, da svojemu šefu Janši dela s tem kako korist. Hudič je le, ker temu istemu Brezniku plačo in vse druge ugodnosti za takšne slaboumne nastope zagotavljamo prav mi slovenski davkoplačevalci.

Bolj zanimiva je bila predstavitev pravnega menja šefa zakonodajno pravne službe Državnega zbora. Takoj, ko je začel s svojo predstavitvijo, sem vzel v roke pisalo in list papirja ter si sproti zapisoval določila  ustave, in zakonov na katerih naj bi to pravno mnenje temeljilo in s katerimi je utemeljeval to kar so v tej pravni službi napisali in zagovarjali. Kot je na koncu povedal, je to pravno mnenje povsem njihovo in nihče ni na noben način vplival nanje. Škoda, da te trditve ni raje izpustil in ostal le pri zadnjem odstavku njihovega pisnega mnenja, ki so ga predložili članom MVK. Nekaj časa sem še poslušal to klobasanje, ki so ga uprizarjali prisotni poslanci in omembe vredni sta bili le še dve razpravi, ki sta ju prispevala poslanec, ki je povedal, da je pravnik in predsednik MVK. Z razpravo obeh se v popolnosti strinjam in sta bili ti razpravi tudi edini pravno in strokovno korektni ter razumsko vzdržni.

Potem pa sem po svojem zapisku, ki sem si ga naredil med prestavitvijo pravnega mnenja pravne službe, pogledal o čem in kaj govorijo pravni viri ter določila ustave in zakonov na katere se je skliceval šef pravne službe DZ. Najprej sem dobil občutek, da je šef pravne službe DZ želel krivdo za nastali zaplet potisniti nazaj v roke sodišču, ki naj bi "pozabilo" obsojenemu Janši ob izreku kazni določiti še ukrep prepovedi opravljanja službe kjer bi obstajala nevarnost, da takšno ali podobno kaznivo dejanje ponovi. Pri tem se je seveda še skliceval na Kazenski zakonik in kar nekaj časa motovilil okrog tega. Popolnoma po nepotrebnem, bi rekli mi vaški pijančki ob šanku. ki smo celo to uspeli prav razumeti.

Še nejbolj zanimiva pa je bila razprava okrog dveh določil Zakona o poslancih. Okrog tega so se že pred sejo MVK razdelili in na široko razgovorili tudi slovenski eminentni pravniki od katerih nekateri razlagajo take, da se vsi, ki čeprav nismo pravniki, lahko le za glave držimo. Pa si v nadaljevanju poglejmo o čem se prepira danes slovenska pravna stroka, se sramotijo ti isti eminentni pravniki ter si dovolijo zaradi političnih in ideoloških interesov teptati temeljna načela prava:
  

Zakon o poslancih (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 24/05)

5. člen
Nikogar se ne sme ovirati pri kandidiranju za poslanca.
Kandidatu za poslanca ne sme proti njegovi volji prenehati delovno razmerje niti se mu ne sme poslabšati položaj v delovnem razmerju zaradi sprejema kandidature.
Kandidat za poslanca, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju največ osemnajst delovnih dni od dneva potrditve kandidature.

9. člen
Poslancu preneha mandat:
- če izgubi volilno pravico,
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
- če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
- če odstopi.
Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.

Kaj tu torej ni jasno slovenskim eminentnim pravnikom, pravni službi DZ in mnogim nakladačem in manipulantom in si seveda najprej sebi, pa potem tudi še vsem njim, zastavimo nekaj vprašanj ? Je katero od obeh gornjih določil Zakona o poslancih neustavno ali ustavno sporno? Ker o čem takšnem doslej ni  še govoril nihče, mi vaški pijančki ob šankih torej mislimo, da ni. In se ponovno vračamo k pravnemu mnenju pravne službe DZ, ki si je dovolilo nekaj, kar bi lahko razumeli kot avtentično tolmačenje 3. alinee 1. ostavka 9. člena v povezavi s 1. odstavkom 5. člena Zakona o poslancih. Pravzaprav to na popolnoma enak način počnejo tudi nekateri eminentni pravniki, ki skušajo rešiti kožo Janezu Janši in si prisvajajo pristojnosti, ki jim ne gredo. Te pristojnosti nima niti Ustavno sodišče, ker avtentično razlago zakona ali kaj je zakonodajalec mislil, ko je v nek zakon nekaj zapisal, ima le Državni zbor R Slovenije. Ta pa o tem še ni bil povprašan in mi vaški pijančki ob šankih verjamemo ter smo prepričani, da je zakonodajalec v 5. členu zavaroval tako pasivno kot aktivno volilno pravico slehernemu državljanu in s tem izpolnil zahtevo Ustave. V sladu z nekim drugim ustavnim določilom pa je potem v 9. členu zakona nekaterim pasivno volilno pravico vendarle omejil in v tem konkretnem primeru z določilom 3.alinee 1. odstavka, ko je zapisal, da izvoljeni poslanec svoje funkcije ne more opravljati, če je bil obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev. Pri tem pa je popolnoma vseeno ali je bil poslanec obsojen in je sodba postala pravnomočna mesec dni pred volitvami ali mesec dni po volitvah. Zakonodajalec je bil jasen, da bolj jasen ni mogel biti. Pomembno je le to, da je bil izvoljeni poslanec obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev. Pravijo, da takšen ne bi smel niti kandidirati na volitvah. V načelu s s to trditvijo lahko strinjam. Vendar pa tu res obstaja pravna praznina in še določilo 5. člena Zakona o poslancih mu zagotavlja pravico, da sme kandidirati in to določilo je skladno z Ustavo. Nekdo, ki s takšno hipoteko obsodbe na zapor daljši od šest mesecev kljub temu kandidira, pač že v startu ve, da mu bo mandat takoj po izvolitvi prenehal po samem zakonu. Pika in amen!

To kar nam razlagajo nekateri pravniki in sedaj papagajsko povzemajo mediji, pa lahko označimo kot čisto navadno in prav primitivno pravniško nakladanje in hudo zavajanje ter veliko zlorabo prava v politične in ideološke namene. Če pa pri kom res obstaja najmanjši dvom v to kar je zakonodajalec res mislil oziroma želel z obema določiloma doseči, pa naj se vpraša zakonodajalca in ne Ustavno sodišče, ki tudi ne more vedeti in poznati pravega ter avtentičnega namena zakonodajalca. Ustavno sodišče lahko ocenjuje le  to kaj je in kako zapisano in ali je kaj skladno z ustavo. Tako vsaj velja za pravne in demokratične države. V Sloveniji pa si tudi Ustavno sodišče občasno dovoli sprehode iz pravnega v področje političnega ter celo ideološkega in je tako seveda vse mogoče. Vendar ustava še vedno govori, da zakone sprejema in avtentične razlage podaja Državni zbor ter nihče drug.

Čeprav gre za zelo zapleteno področje v katerem se prav te dni na veliko manipulira in potvarja, grozi ter zaničljivo ter s prezirom zavrača vse, ki nismo "eminentni" pravniki oziroma pravniki sploh nismo, si vaški pijančki vendarle dovoljujemo k temu kaj reči in povedati kaj si o tem sami mislimo. Še posebej, ker ta država ni v  lasti političnih, finančnih, ekonomskih ali pravnih in drugih eli, temveč smo zaenkrat še svobodni ter vsaj delno enakopravni njeni državljani prav vsi in smo "lastniki" te države tudi mi vaški pijančki. S tem, ko si pravne in politično ideološke elite tako vulgarno podrejajo pravni red te države svojim egoističnim interesom in koristim ter manipulirajo in mešetarijo s pravom, je nujno, da se temu početju ostro upremo, ker se tovrstno  nasilje teh istih elit ne vrši le na tem področju, temveč tudi na mnogih drugih. Od socialnega, delovnega, davčnega prava do vulgarnih razlag Ustave.

Vse bolj se potrjujejo besede enega od premnogih vaških pijančkov, ki je svoj čas tudi pri šanku, izrekel misel, da so v Sloveniji že zdavnaj nastopile razmere, ko bi bilo nujno vsaj za nekaj časa politiko odvzeti politikom, ekonomijo ekonomistom in pravo pravnikom. Zgroženi lahko vsak dan bolj ugotavljamo koliko zastrašujoče resnice je v teh besedah vaškega pijančka izrečenih pri šanku.

Gospe in gospodje, ki v Bruslju sramotijo sebe in svojo državo!

Lojze Peterle, Romana Tomc, Milan Zver, Patricija Šulin, Franc Bogovoč 

Slovenski poslanki in poslanci novega sklica EU parlamenta, ki pripadajo druščini tako imenovane desne politične grupacije nadaljujejo s sramotenjem lastne države. Pišejo in podpisujejo razne pisne pamflete s katerimi napačno in lažno ter zlonamerno prikazujejo razmere v svoji domovini Sloveniji in s tem ne sramotijo le sebe, temveč tudi našo državo Slovenijo in vse nas njene državljanke in državljane. Vsi skupaj še z ostalimi izvoljenimi poslanci iz drugih političnih opcij, na zadnjih volitvah poslancev za EU parlament v Sloveniji, niso dobili niti borih 25% glasov celotnega volilnega telesa. S takšnim volilnim rezultatom so si sicer pridobili legalnost ter vstop v EU parlament, ne pa tudi polne legitimnosti predstavljati nas v v EU parlamentu in še manj so s takšnim rezultatom ljudske volje dobili pravico delati tam v Bruslju državljankam in državljanom Slovenije sramoto in namerno državi povzročati politično ter moralno škodo.

Pri tem pa sploh ni pomembno ali se doma v Sloveniji večinsko strinjamo s tem kaj je s predlogom za evropskega komisarja naredila Alenka Bratušek in njena odstopljena vlada. Takšni zapleti in politične neumnosti se razrešujejo doma v lastni državi, v domačih političnih in oblastnih institucijah ter v skladu z domačim pravnim redom in političnimi načeli ter postopki, ki so utečeni in uveljavljeni v Sloveniji. To slaboumno pisno skrpucalo imenovano "Pismo slovenske EPP delegacije v Evropskem parlamentu gospodu Mr. Jean-Claude Junkeru" je le eden od številnih primerov sramotenja lastne države pred partnerji v EU in pritiskov na EU institucije ter vplivne posameznike, da na tak ali drugačen način intervenirajo in posredujejo v zadevah, ki so v izključni pristojnosti oblasti države članice. V preteklosti je bilo takšnih primerov že kar nekaj in slovenska politika se je pogosto na takšne provokacije in zlonamerna natolcevanja lastnih poslancev v EU parlamentu odzivala mlačno in nekam boječe.

Zaradi takšnih neprimernih ter bojazljivih odzivov slovenskih oblasti in politike na petokolonaške izpade nekaterih naših poslank in poslancev v EU parlamentu, se je vedno več ljudi začelo spraševati ali je država Slovenija sploh še enakopravna članica družine v EU združenih držav ali pa je finančno ter ekonomsko in politično okupirana država s hudo omejenimi pristojnostmi ter pravicami. In kaj so ti trije nesrečni poslanci ter obe poslanki sploh pričakovali, da bo predsednik EU Komisije Junker sedaj lahko naredil v njihovo zadovoljstvo in potešitev njihove politikantske nečimrnosti? Dovolj mu je zgodbo zapletla že zaletava in bolestno ambiciozna slovenska premierka Bratuškova s tistimi tremi predlogi za evropskega komisarja med katerimi mora sedaj sam izbirati in prevzemati odgovornost za bodoče delo izbrane komisarke ali komisarja. Če je Junker dovolj moder, v kar pa ne dvomim, potem kljub trem posredovanim kandidatom, velike izbire tako nima. V izbiro za novo komisarko iz Slovenije mu tako ostaja le ena kandidatka in to je Tanja Fajon. O ostalih dveh, Alenki Bratušek in Karlu Erjavcu, pa ima verjetno dovolj relevantnih informacij in ju je doslej zagotovo uspel primerno  dobro spoznati in oceniti. da skoraj zagotovo ne bo naredil napake in predlagal katerega od njiju.

Res pa je, da je v politiki mogoče tudi to kar je videti kot povsem nemogoče in skregano z vsako zdravo pametjo. Politika so kolektivni in osebni interesi ter povračila preteklih uslug in novih bodočih zadolžitev ter je zaradi tega pač vse mogoče. Tudi kakšna takšna presenetljiva in razumsko težko sprejemljiva presenečenja.

Sovražna propaganda!

Seveda gre tudi tokrat za novo zlepljenko dokumenta nastalega v kakšnem skrivnem sovražnem vohunskem laboratoriju, ki bi naj dokazoval nekaj kar se nikoli ni dogodilo, ker tudi tokrat avtorji niso mogli navesti ne časa in ne prostora dogodka.

Vprašanje je le ali gre tudi v tem primeru za izdelek centrale zloglasne Udbe, ki deluje in udarja s skrivne lokacije, ali pa morebiti njene znane podružnice v Murgljah. To skrivnost bo razvozlala in razkrila naša protiobveščevalna enota s sedežem na Kapeli, ki je zadolžena in specializirana za delovanje Udbe. Rezultati se pričakujejo kmalu in sledi učinkovit obveščevalni proti udarec.

V nadaljevanju posredujemo del tega lažnega in v propagandnem laboratoriju Udbe sfabriciranega dokumenta, ki bi naj dokazoval nekaj kar se niti ni moglo nikoli dogoditi in je to le še eno od podtalnih ter zaplotniških dejanj širše in mednarodno zasnovanih aktivnosti Udbe proti naši stranki in našemu velikemu vodji. Kdor bi morebiti klonil duhom in poklonil vero takšnim lažnim in zlonamernim dokumentom, ki jih med naše ranljivo ljudstvo posredujejo sovražniki države Slovenije in demokracije, ni ne pravi Slovenec ali Slovenka in ne domoljub  ter ne pravi Evropejec.
 

S E C R E T LJUBLJANA 000337 
SIPDIS 
NOFORN 
SIPDIS 
DEPT FOR EUR/NCE - SSADLE, PM/RSAT - DOWLEY 
OSD FOR NAJERA 
JOINT STAFF FOR FREEMAN 
COMMERCE FOR ITA - CRUSNAK 
 
E.O. 12958: DECL: 05/24/2017 
TAGS: MASS MARR MCAP ECON PGOV PINR PREL SI
SUBJECT: U.S. FIRMS STRUGGLE TO COMPETE AS DEFENSE 
ACQUISITIONS GROW CLOUDIER IN SLOVENIA 
REF: 06 LJUBLJANA 388 
Classified By: COM Thomas B. Robertson for reasons 1.4 (b) and (d) 

¶14. (S/NF) According to a clandestine source with direct 
access to an empoloyee of Rotis, Prime Minister Jansa's SDS 
received more than 2.8 million Euro from Patria "under the 
table" as part of the deal for armored vehicles.  The source 
also noted that Sto Ravne had failed to offer a similar 
contributuion to Jansa's party. 

Dvomljivcem in omahljivcem med nami ne more biti mesta ter jih je potrebno izločiti in javno izpostaviti preziru ter posmehu. V nas, ki smo osvobodili Slovenijo in slovenski narod rešili železnih spon komunizma, socializma, Rusov in Balkana, popeljali slovensko ljudstvo na pot razvoja, svobode, demokracije, blagostanja in vsesplošne družbene blaginje ter pravičnosti, se ne dvomi. V nas se brezmejno zaupa in se nam verjame, ker mi smo to državo in ljudstvo popeljali v nove čase z Natom, ZDA in EU na čelu. Mi smo vas rešili brezbožnega materializma in vam ustvarili čas v katerem smete upati, da pa boste morebiti kdaj le normalno ter brezskrbno zaživeli in uživali sadove naših žrtvovanj ter odrekanj.

Mi ne priznavamo sodišč v katerih delajo in sodijo sodniki ter sodnice in ne tožilk ter tožilcev, ki z nami ne delijo istih političnih in ideoloških svetovno nazorskih vrednot. Ne moremo tudi priznati razlag prava, ki nasprotujejo našim idealom ter programu jutrišnje nove Slovenije kot 2. republike na čelu z velikim vodjem. Mi se nismo borili za državo Slovenijo v kateri bi se smelo nam soditi, se nam oporekati in ugovarjati, nas pošiljati v zapor ali naganjti iz državnega parlamenta in drugih državnih institucij. Volitve na katerih ne zmagamo ne morejo biti ne legalne in ne legitimne in njihovih rezultatov ne moremo ter ne smemo priznati. Treba jih je ponoviti in ponavljati vse tako dolgo dokler mi ne zmagamo, ker ne bomo dovolili, da oblast v tej državi prevzamejo tisti, ki bi nas radi vrnili na Balkan, nakladajo nekaj o socialni pravičnosti, poštenem plačilu delavcev, zdravstvenem varstvu za vse, primernih pokojninah in podobnih socialističnih neumnostih, ne priznavajo vodilne vloge ZDA v svetu, dvomijo v Nato in EU, simpatizirajo z Rusi, niso prepričani v pravični boj naših ukrajinskih prijateljev v Kijevu ali se neupravičeno zgražajo nad pravičnimi obrambnimi vojaškimi aktivnostmi naših izraelskih prijateljev v Gazi. Ker demokratično in pravično v državi Sloveniji je in bo to kar mi rečemo, da takšno je in nihče drug.

Ko bomo zmagali mi, pravi domoljubi z vsak dan znova izkazano neizmerno zvestobo velikemu vodji Janezu, našim nasprotnikom in slovenskim narodnim odpadnikom tudi dobri Bog ne bo mogel več pomagati, ker nas podpira tudi slovenska večna in vesoljska RKC! Za domovino z velikim vodjem na čelu- naprej v nove čase!

Zakaj je padlo malezijsko potniško letalo v Ukrajini?

Je ta informacija o vzroku padca malezijskega potniškega letala nad Ukrajino strokovno pristna ali je le eden od mnogih ponaredkov s katerimi skušajo vpletene strani in njihove obveščevalne službe zvaliti krivdo na nasprotno stran?

Zanimivo je, da svetovni mediji naklonjeni ( in med njimi tudi slovenski ) "resnici" ZDA in EU v zadnjem času prav nič več ne poročajo o izstreljenih raketah s teritorija pod kontrolo proruskih upornikov, Tudi Američani se več ne hvalijo s svojimi satelitskimi informacijami in dokazi, da so letalo sestrelili proruski uporniki na vzhodu Ukrajine s sistemi, ki naj bi jim jih dobavili Rusi. Nič več tudi ne prebiramo o tehnološko zelo sodobnih in  zahtevnih ruskih sistemih za izstreljevanje teh raket, s katerimi naj bi upravljali na "šnel kursih" priučeni ter ob tem še največ krat krepko  pijani proruski uporniki, ki so jih do pred nekaj dnevi še krivili za smrti skoraj 300 nesrečnih potnikov tega zrušenega letala. Že takrat, ko so Američani svetovno javnost prepričevali, da imajo satelitske dokaze, da so letalo z raketo zrušili proruski uporniki, sem se spraševal, kako za hudiča so uspeli s svojim satelitom vse to videti in zabeležiti, ko pa le malo časa pred tem s tem istim ali podobnim satelitom niso mogli videti kaj se je dogodilo s skrivnostno izginulim malezijskim letalom številka 1?? Relativno malo raketo so zaznali in njen let ter izstrelišče zabeležili, niso pa uspeli videti veliko krat večjega potniškega letala in ne zabeležiti njegovega misterioznega izginotja. Čuden nek satelit, ki vidi to kar je dobro in koristno videti in zamiži, ko česar pa ni dobro videti ter zabeležiti.

Pozornost so mi vzbudili tudi dogodki okrog dostopa do mesta zrušenja tega letala, ko proruski uporniki prihodu nizozemskih in avstralskih raziskovalcev niti niso kaj posebej nasprotovali. So pa s svojimi pospešenimi vojaškimi aktivnostmi prav na tem občutljivem področju to še kako zelo oteževale uradne ukrajinske oblasti v Kijevu, ki so kljub zavezi, da bodo začasno umirili svoje vojaške aktivnosti, potem te še okrepili. Očitno pa se zgodba okrog zrušenja tega malezijskega letala prav neprijetno zapleta in obrača v škodo tako ukrajinskim oblastem in še veliko bolj v škodo ZDA in EU. Zaradi tega niti ne čudi, da se o tem iz dneva v dan manj piše in prav nič čudnega ne bo, če se bo skušalo to zgodbo prepustiti pozabi ter pozornost zahodne javnosti preusmeriti v kaj drugega kar bi lahko bilo v škodo Rusiji ter seveda proruskim upornikom na vzhodu Ukrajine.

Očitno se Rusi zavedajo resnosti položaja in seveda poznajo prave razloge zaradi katerih so ZDA in njihovi potrćkoti iz  EU, proti njim začeli pospešeno uvajati nesmiselne sankcije in pritiske. Ker so bili prav Rusi tisti, ki so svetovno javnost prvi obvestili, da pa njihovi sistemi rakete, ki bi naj zrušila letalo niso zaznali, so pa v bližini tega letala zaznali ukrajinsko vojaško letalo in so s tem spravili v hudo zadrego zahodne politike in tako tudi njihove propagandne centre. Očitno je, da so tako ameriški kot tudi ruski sistemi videli ter zaznali povsem enako zgodbo, ki pa so jo Američani potem pač malo po svoje prikrojili in interpretirali v korist oblasti v Kijevu. Ni pa nemogoče, da je vse to videl in zaznal tudi še kak drug satelit kake tretje države in ker je njihova zaznava enaka ruski, je sedaj res najbolje, da se vsa ta zgodba prepusti pozabi.

Bolj kot to kaj bodo o tem še pisali in sporočali Američani ali Rusi, me tokrat zanima, kako bodo svojo domačo javnost o strokovnih ugotovitvah razlogov sestrelitve malezijskega letala in skoraj 300 nedolžnih žrtvah, poročale nizozemske, avstralske in malezijske oblasti. Glede na politično, vojaško in ideološko pripadnost v tej nesreči posredno soudeleženih držav, je prav mogoče pričakovati, da se bo na koncu "ugotovilo", da pravega vzroka podkrepljenega z nedvomnimi dokazi, ni mogoče ugotoviti in nesporno s prstom pokazati na krivca. Kaj takšnega se niti ne bi zgodilo prvič in politika vpletenih držav bo pač žrtvovala svoje nedolžne ljudi za višje cilje. Okoliščine in pogoji za takšen končni izhod preiskave padca letala in smrti nedolžnih ljudi so prav idealni.Gre za aktivno vojaško in vojno območje v katerem normalna strokovna preiskava niti ni prav mogoča ker so ogrožena življenja preiskovalcev in ker tega področja ne nadzira in kontrolira nobena od vojskujočih strani. Rusi seveda vedo tudi kaj je v tistih skrivnostnih rdečih - črnih skrinjicah in danes to vedo tudi že Britanci ter vsi drugi vpleteni. Le svetovna javnost o tem še nič ne ve. Pa bi bilo dobro, da bi vedela. Mogoče so odgovori na vsa ta in še premnoga druga pomembna vprašanja skriti prav v teh skrinjicah. Če skrinjice ne pričajo v korist ZDA, EU in zahodnih zaveznikov ter v škodo Rusije in proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine, potem njihove vsebine še dolgo ali celo nikoli ne bomo poznali.

Se je v tej državi res že vsem zmešalo?

Prijatelja vedno, v slabem in dobrem!

Fotografija za zgodovinski spomin!

Državni zbor Republike Slovenije, dne 01.08.2014, Ljubljana

Včeraj je bil dan od katerega dalje veliko kaj ne bo več enako kot je bilo. Danes je nov dan in čas za postavljanje novih vprašanj o bodočnosti države Slovenije in usodi v njej živečih državljank ter državljanov.

Ne poznam podobne izkušnje države sodobnega časa na svetu v kateri bi njeni politiki povsem poteptali vsa moralna in etična načela in ob tem ostali nekaznovani. In ne poznam države v kateri bi njeni ekonomisti povzročili njeno ekonomsko, finančno ter socialno uničenje in jih zaradi tega ne bi nihče poklical na odgovornost. Še manj pa poznam primer države na svetu v kateri bi cvet njene pravne stroke tako vulgarno podredil njen pravni red zahtevam političnih in ideoloških elit ter iz prava nasilno izrinil vsa etična in moralna načela. "Pravo je moč in moč je pravo", je staro načelo, ki opozarja v kaj se pravo izrodi, ko si oblastne elite prisvojijo to nadvse pomembno področje urejanja medsebojnih razmerij v neki družbeni ali državni skupnosti. Oblastne, politične, ideološke, verske, finančne in druge elite imajo v rokah pravo in s tem moč in ker imajo moč si tudi pravo ves čas prilagajo, ga izvajajo ter razlagajo v skladu s svojimi ozkimi egoističnimi  potrebami, interesi in koristmi. Za vsako svoje dejanje imajo pokritje v "svojem" pravu. Vse to me še kako zelo spominja na zagovore pred mednarodnim sodiščem obsojenih nemških nacističnih zločincev po končanju druge svetovne vojne, ki so se ves čas izgovarjali na pravni red ter zakone nacistične Nemčije s katerimi so bila pokrita skoraj vsa njihova zločinska dejanja. In še prav so imeli. Le, da takrat tožilcev in sodnikov mednarodnega sodišča ter mednarodne javnosti s temi argumenti niso uspeli prepričati, ker je bilo pravo na katerega so se sklicevali brez etike in morale ter kot tako zločinsko in tudi v hudem nasprotju z veljavnim mednarodnim pravom.

V Sloveniji torej ni prav v nobenem zakonu ali celo v Ustavi zapisano, da nekdo, ki je pred sodiščem pravnomočno obsojen za hudo kaznivo dejanje in poslan na služenje zaporne kazni, ne sme kandidirati za poslanca Državnega zbora in iz zapora opravljati svoje poslanske funkcije v tej zakonodajni veji oblasti, pravijo nekateri vidni slovenski pravniki. Tudi nikjer v nobenem pravnem dokumentu ne piše, da se takšen zapornik ne sme udeleževati javnih protestov in tam imeti hujskaških nagovorov pred zbranimi množicami svojih političnih in ideoloških pristašev. In ker nič od tega ne piše v nobenem zakonu ali drugem pravnem dokumentu, je seveda vse to dovoljeno in mora biti temu pravnomočno obsojenemu zaporniku vse to tudi omogočeno. Če mu mandata ne potrdijo kolegice in kolegi poslanci v Državnem zboru, pa mu ga bo potrdilo Ustavno sodišče, grozijo ti isti pravniki in zapornikovi politični ter ideološki pristaši. Glede na dosedanjo prakso odločitev Ustavnega sodišča, v nekaterih odmevnih dosedanjih primerih, v to niti več ne dvomim, ker če nekaj nikjer izrecno ne piše, da je prepovedano ali ni omogočeno, je potem to pač zakonito, ustavno in seveda dovoljeno. Temeljna načela morale in etike ali zdrave kmečko ljudske pameti pa tu seveda nimajo kaj iskati.

Bi v skladu s to današnjo prakso nekaterih slovenskih politično ideoloških, pravnih, oblastnih in še kakšnih elit smeli biti izvoljeni ter v Državnem zboru kot poslanci sedeti tudi že kar legendarni zločinci kot sta bila Metod Trobec in Plut ter seveda drugi njima podobni? Bi se tudi z njima javno rokoval ter se jima nasmihal predsednik države Borut Pahor ter jima čestital ob izvolitvi in potrditvi mandata? Ali pa malo obrnimo vprašanje na glavo in si skušajmo hipotetično zamišljati, da je včeraj  kot novo izvoljeni poslanec v Državni zbor iz zapora prišel Zoran Jankovič ter ob tem še pred zgradbo državnega zbora organiziral javni protest in svoje pristaše nagovoril ter jih pozval, da naj z demonstracijami nadaljujejo in naj ne prenehajo z napadi na slovensko sodstvo, ki je njega nedolžnega reveža po krivici obsodilo ter poslalo v zapor. Bi slovenska politična in državna oblast takšen "Jankovičev" shod sploh dovolili in bi ta isti Jankovič smel računati na pomoč Ustavnega sodišča, če bi kolegice in kolegi poslanci potrditev njegovega mandata zavrnili? Ker v tem primeru bi seveda za potrjevanje mandata veljala malo drugačna pravila kot so veljala včeraj? Poskusite si zamisliti nastope poslank in poslancev stranke SDS in vsaj še Ljudmiline Nove Slovenije včeraj v parlamentu, če bi šlo res za Zorana Jankoviča. To bi imeli kaj videti in še kaj slišati. Aktivirana bi zagotovo bila tudi vsa slovenska policija z vodnim topom, helikopterji s solzivcem bi bili v zraku, SOVA bi vpoklicala vse svoje ljudi z dopusta in v Ljubljani bi uprizorili pravi dar -.mar. Slovenski pravni čistuni in drugi zavedeni bedaki pa bi se na ves glas drli, da smo pred zakonom vsi enaki in da je odločbe sodišč potrebno spoštovati, da kriminalci ne morejo sprejemati zakonov in odločati v hramu demokracije ter da je potrebno spoštovati vse tri veje oblasti vključno s predsednikom države. In Jankoviča bi nazaj na Dob odpeljali v lisicah! Kot dokaz, da smo pred zakonom tokrat pa res vsi enaki in predsednik države bi imel vzhičen govor v katerem pa bi mu morebiti uspelo celo kaj povedati.