Resnico govorijo, da ko si v nesreči ali v zaporu, vsi te zapustijo!

Tudi aktualni predsednik države Borut Pahor je po vzoru pokojnega predsednika Janeza Drnovška na Brdu sklical posvet 30 modrecev, ki naj bi s svojo modrostjo pokazali pot slovenske rešitve. Veliko se je govorilo, modrovalo in svetovalo in ob gledanju posnetka tega srečanja se ves čas nisem mogel znebiti občutka, da se je največji del govorcev trudil povedati to kar bi gospod predsednik rad slišal. Pogrešal sem kar nekaj znanih ter modrih oseb za katere sem prepričan, da bi povedali nekaj takega kar občutljivim predsednikovim ušesom in njegovi osebni ter politično ideološki usmerjenosti ne bi ravno godilo. Bi pa bilo zelo koristno, če bi mu nekdo to jasno in odločno povedal. No, saj zaradi tega verjetno tudi povabljeni niso bili.

Veliko so povabljene gospe in gospodje govorili, pa sem si le od redkih zapomnil povedano, ker so govorili o vsem le o tistem o čemer bi morali najmanj. Ves čas poslušanja njihovih izpovedi ter vmesnih intervencij predsednika Pahorja, se nisem mogel znebiti neprijetnega občutka, da imajo v mislih sebe in svoj ožji socialno družbeni krog v katerem živijo ali bivajo in s katerimi sodelujejo in da jih prav malo zanimajo ter ne iščejo rešitev za žalostne in neperspektivne  usode "malih" ljudi živečih v Slovenskih goricah, Beli krajini, Halozah, kje na Krasu ali na Kozjanskem, delavcev v na pol propadlih slovenskih tovarnah, nezaposlenih, mladih intelektualcev ali ostarelih sodržavljanov. Če je to kar nam je tokrat ponudil cvet izbrane slovenske modrosti naš narodni intelektualni višek, potem se nam res slabo piše in bi bilo bolje, da bi se v iskanju naših osebnih, kolektivnih in nacionalnih rešitev zatekli kar nazaj k dobri stari zdravi kmečki pameti ter nezmotljivim notranjim občutkom naroda. Pogrešal pa sem predvsem nekaj kritičnih filozofov, ki bi udeleženim modrecem in predsedniku države bili sposobni nastaviti ogledalo v katerem bi se videlo veliko kaj drugače kot  sami vidijo v svojih ogledalih.

Slovenski zunanji minister Karel Erjavec je pred dnevi izjavil: "Kot zunanjega ministra me v glavnem sprašujejo, kaj je s fiskalnim pravilom, kako poteka sanacija bank in zlasti, ali namerava Slovenija začeti privatizacijo državnih podjetij.«  A tako? To je torej vse kar naše EU partnerje zanima o Sloveniji in v njej živečih državljankah in državljanih? Nič jih ne zanima kako živimo in kako bomo jutri živeli sami ter naši otroci in vnuki. Zanima jih torej privatizacija naših še preostalih uspešnih gospodarskih družb in kako bi se sami lahko tega za bagatelen denar polastili. In zanima jih kako in kdaj bomo bomo že končno v ustavo zapisali zlovešče fiskalno pravilo ter ljudem prepovedali referendumsko odločanje in očistili banke, da jih bodo lahko čiste in proste preteklih obveznosti prevzeli v upravljanje.  Vse naše pretekle in jutrišnje pluse se bo torej knjižilo v njihove bilance, vse minuse pa na grbačo v Sloveniji živečih ljudi. Pa še prav dobro so se naši EU gospodarji zavarovali. V EU pogodbi se je namreč zapisalo in naši vrli poslanci so to takrat z velikim navdušenjem ter brez sleherne razprave seveda sprejeli, da je izhod države iz območja evra sočasno tudi odhod iz EU povezave. Smo torej postali kolektivni ujetniki zapora katerega vrata smo si pomagali sami zakleniti. O tem kako si ta vrata ponovno odkleniti in se osvoboditi, pa modreci pri predsedniku države na Brdu tudi niso ničesar povedali.

Prvi med EU nakladači in izvajalci pogubne politike uničenja držav juga EU povezave v vlogi predsednika Evropske komisije Josej Manuel Barroso,  končno le skuša milostno potolažiti kapitalistične tlačane z juga EU povezave in pove, da je politika varčevanja dosegla svoje "politične in socialne meje". Vendar te besede skoraj zagotovo niso bile namenjene Ciprčanom, Grkom, Špancem ali njegovim Portugalcem, temveč prej Italijanom in Francozom, ki so na najboljši poti, da se nam v kratkem v nesreči pridružijo. Za njih pa bodo seveda veljala neka druga pravila in deležni bodo drugačne obravnave ter veliko bolj razumevajočih zunanjih vzpodbud ter pomoči. Slovencem je očitno določena usoda zelo podobna Grčiji in Cipru ali Španiji, ker smo pač na seznamu držav, ki jih je potrebno uničiti in ljudstvo pahniti v bedo ter siromaštvo od koder pa izhodi niso predvideni. Pri tem pa danes sploh ni več pomembno, da smo se v težavah znašli skoraj izključno zaradi tega, ker smo v preteklosti morali ravnati tako kot so nam iz Bruslja zapovedovali in ukazovali ter predpisovali. In slovenske politike vseh preteklih dvajset let kot tudi danes pa ponižno in prestrašeno izvajajo vse kar jim ti EU birokrati ter kapitalistično finančni tirani naročajo in predpisujejo. Nič ni od osamosvojitve pa vse do danes bolj ponižujočega in nič bolj pomilovanja vrednega kot je biti slovenski politik.

Ljudstvo ima sedaj dolžnost in pravico, da od slovenske politike zahteva, da spremeni svoj odnos in svoja ravnanja ali pa naj se vsi po vrsti takoj umaknejo. Naj takoj začnejo vladati in ravnati v korist in za interese svojih državljank in državljanov ter države Slovenije in ne EU tiranov ter raznih mednarodnih kapitalskih in finančnih institucij in organizacij. Kaj so pa naši in naših otrok ter vnukov interesi pa bo reklo ljudstvo in ne politiki ali njim prislinjene ali nadrejene domače in tuje elite.