Odbor za pravično in solidarno družbo, ki se mu je v času slovenske ljudske vstaje pa do danes pridružilo kar 633 znanih in manj znanih ljudi iz celotne Slovenije, se je torej odločil, da se preoblikuje v stranko. Imenovala naj bi se Solidarnost za pravično družbo. Na spletni strani odbora sem prebral programska izhodišča na osnovi katerih se nova stranka ustanavlja. Verjetno vodstvo Odbora pričakuje, da se bo velika večina članov Odbora vključila v novo stranko? Sam v to nisem ravno preveč prepričan, Eno je članstvo v civilno družbeni nestrankarski odporniški organizaciji kot naj bi Odbor bil in nekaj povsem drugega je biti član politične stranke, katere namen je prevzemanje oblasti. Veliko ljudi, ki se navajajo kot ustanovitelji nove stranke je že v preteklosti bilo članov raznih strank, nekateri so verjetno člani kakšne stranke še danes. Velik del članov Odbora pa doslej ni bil aktiven v političnih strankah in to ne želi biti tudi v bodoče.
Preseneča tudi, da se vodstvo Odbora ni s svojim širšim članstvom posvetovalo o nameri ustanovitve politične stranke in si pridobilo njihovega mnenja o tem čisto političnem projektu. Dobršen del članov Odbora niti ni seznanjen kdo vse je v sedanjih organih Odbora in koliko teh organov sploh obstaja ter kdaj so se ustanovili. Pa tega vprašanja se niti ni preveč izpostavljalo, ker je očitno članstvo razumelo čas in okoliščine v katerih je Odbor nastal in začel delovati in da so se pač nekateri demokratični principi nastajanja ter delovanja Odbora morali začasno umakniti nekim drugim manj demokratičnim organizacijskim principom, ki so omogočili časovne, organizacijske, kadrovske ter druge prilagoditve, da je Odbor lahko začel uspešno delovati.
Vse bolj očitno postaja, da energija vseslovenske ljudske vstaje slabi in nad doseženim je med ljudmi zaznati veliko razočaranj. Vstajniške skupine niti ne skrivajo več svojih medsebojnih nesoglasij in tudi med članstvom posameznih skupin so se pojavile velike razpoke ter razočaranja, kot da jih je velika večina pozabila, da vsaka revolucija, tudi ta mini slovenska, najprej požre lastne otroke. V vseh teh mesecih niso uspeli doseči vsaj nekega minimalnega soglasja za pripravo enotnega narodnega vstajniškega političnega programa ter oblikovati skupnega koordinacijskega organa vodenja aktivnosti. Vsaka skupina je kikirikala na svojem dvorišču ali jih je na enem občinskem dvorišču sočasno kikirikalo celo več in kot po pravilu vsaka po svojem notnem zapisu. Mariborčani, ki so vse začeli, so videli vzrok za vse težave v domačem županu in Občinskem svetu. Kot danes kažejo razmere so prišli iz dežja pod kap.
Ljubljančani in tudi Primorci so hitro spoznali, da riba vedno najbolj smrdi pri glavi in ne pri repu. Zaradi tega so bili slovenskim državnim in režimskim elitam tudi najbolj nevarni. O ostalih folklornih vstajicah, ki so so se občasno dogajale v drugih mestih in krajih pa sploh ni vredno izgubljati besed, ker niso nikogar ogrožale in niso mogle ničesar spremeniti.
Rezultat VLV je tako sila boren. Odletel je Janez Janša in njegova SDS-ovska garnitura. Pa še tega si VLV ne more v celoti pripisati, ker so se ob tem zgodile še druge pomembne stvari, ki so odpihnile z oblasti največjega sina kar jih je kdaj rodila slovenska mati. Mariborčani so se znebili svojega osovraženega župana, ne pa tudi občinskega sveta. In začasno je svojo hujskaško retoriko in politiko zamrznil zlovešči Zbor za republiko. Sem morebiti še kak omembe vreden pozitiven rezultat VLV-ja pozabil omeniti? Bojim se da ne. Vse drugo je zaenkrat ostalo po starem. Ljudje še vedno živijo vsak dan slabše, število nezaposlenih se povečuje, lačnih, golih in bosih je vsak dan več, pravice ljudi se sedaj že skoraj na vseh področjih dnevno zmanjšujejo in omejujejo, grozi nam ekonomsko finančna ter oblastna okupacija Bruslja, mednarodnih finančnih institucij in držav severa EU povezave, nova oblast nadaljuje vse to kar je Janševa vlada začela in nastavila. Retorika današnjih oblastnikov je res bolj civilizirana in manj zastrašujoča. To je pa lahko tudi precej varljivo, ker ti sedaj pravzaprav niti nič veliko ne govorijo in prav za bati se je kaj bo, ko pa bodo spregovorili. Takrat nam bo verjetno vzelo sapo in takoj bomo hiteli delat nove luknje na naših pasovih, da svojih golih in lačnih riti ne bi vsem kazali.
Predsednik državnega zbora Janko Veber je že pokazal doktrino vladanja nove oblasti. Nekaj predstavnikov VLV je sklical in jim povedal, da naj govorijo, ker jim demokracija govoriti dovoljuje, spremeniti pa ne bodo mogli nič. In oni so seveda nekaj govorili in se pri tem verjetno počutili zelo pomembne, ne da bi se prav zavedali, da se tam smešijo, ker Veber in njegovi prav dobro vedo, da skoraj nikogar omembe vrednega večina njih več ne predstavlja. Je pa bilo videti vse skupaj demokratično. Tudi vtis morebiti lahko koga zadovolji, četudi je brez vsebine. In ta očitek naslavljam tudi na ustanovitelje nove stranke, ki nastaja iz Odbora. Zaenkrat ponujajo le politično organizacijsko formo s ponesrečenim imenom in demagoško vsebino, ker nimajo hrabrosti stopiti v prazen politični prostor. Verjetno ne bi bilo evropsko?
Dragi starci z opranimi možgani , prosim ,če se že enkrat umaknete in naj začnejo delat mladi , nehajte s temi strankami in svojimi obljubami ,če bi želeli kaj spremeniti bi že lahko storili prej , ko je bil čas za to ne pa zdaj ,ko smo na tleh in ste za marsikaj krivi vi , ki vedno trobezljate eno in isto , nam obljubljate nebesa potem pa nas potisnete v pekel......
OdgovoriIzbrišitiste novonastale stranke, ki so se plasirale kot produkt podaljškov starih strank, so, strinjam se, razočarale ravno tako, kot ta stare.....pravi primerjalni komentar na to temo se bo lahko podal, ko se bodo začele ustanavljati stranke iz protestniških vrst, ki ne bodo povezane s starimi, torej čez nekaj mesecev, ko bodo te stranke začele stopati na površje.....
OdgovoriIzbrišiPrav zabavno je razočaranje iz vrst vstajnikov, med katere zanesljivo sodi tudi Plagiator nad razpletom VLV. Resnično se nekateri obnašajo, kot da je Slovenija popek sveta. Kaj lahko pričakujemo od gibanja, ki ni znalo niti artikulirati proti čemu so, kaj šele to, kaj je cilj.
OdgovoriIzbrišiNekako večinsko je bilo gibanje nastrojeno proti Janši. Večji del zato, ker ga ne prenese, manjši del zato, ker jim je povedal, da trošijo preveč. Med njimi so tudi taki, ki imajo predvsem svojo računico, to je participacija pri oblasti, tisti, ki so v gibanju videli pomoč za svoje politične favorite in žurerji, ki so itak proti vsem. Seveda bi lahko delili še naprej.
Največji problem, zaradi katerega sem sam nasprotoval gibanju je ta, da niti slučajno ni ponudilo niti najmanjše ideje, kaj storiti za izhod iz krize. Tisti pa ki, vidijo izhod v več države in več pravic ter več sociale in nekakšnih neokomunističnih rešitvah so pač utopisti, ki mislijo, da je Slovenija osamljena samozadostna država sredi pacifika, kjer padajo z dreves banane in ponoči na suho skačejo ribe.
Kot zatrjujem vedno, vidim glavni problem v medijih. Res je sicer, da imajo oblast slabi politiki, toda ti politiki so predvsem produkt medijev. Upam si trditi, da je zadnji sklic parlamenta nekaj razredov nižje kvalitete kot je bil prvi. Preprosto zato, ker na izbor prvega mediji niso imeli tako velik vpliv kot na zadnjega. Navijaško interpretiranje gospodarskih in političnih razmer v državi pač vodi v izbor vse bolj populističnih, skrajnih in neodgovornih politikov. PPreprosto ni res, da mediji nudijo zrcalo politiki, oni nudijo izkrivljeno zrcalo in s tem pomagajo ustvarjati izkrivljeno poltiko. Žalostno je pač, da pretežni del novinarjev ni dovolj usposobljen, da bi lahko podal pošteno in realno sliko razmer, zato se kruhoborsko poslužujejo pamfletov in lezejo v rit gospodarjem, ki lezejo v rit še večjim gospodarjem, ki pa so nori oziroma so zadovoljni s sliko, ki jim jo kažejo novinarji.
Točno to se je zgodilo z obnašanjem Slovenije v krizi, ki pravzaprav sploh ni kriza. Globalni svet je v zadnjih 20 letih prišel v neko novo stanje, ki mu večina politike in civilne družbe ni kos. Naši politiki in "resni" ekonomisti še vedno pričakujejo, da bo krize konec in potem bo vse spet dobro. Ne bo. Krize ne bo konec, ker to ni kriza, pač pa se je začela nova doba, globalizirana doba z vsem, kar ta pojem pomeni. Vprašanje je le, ali se bo Evropa in Slovenija sposobna ustrezno odzvati na to stanje. Zaklinjanje na stare obrazce, stare rešitve, pometanje problemov pod preprogo ne pomeni nič dobrega. Recepti novodobnih levičarjev so daleč od realnosti. Kljub temu, da imamo armado družboslovcev, lahko ugotovimo, da imajo ti družboslovci rešitve za 19. in 20. stoletje.Žižek, ki je gotovo najinteligentnejši med njimi je vsaj tako pameten, da je postal cinik in zajebant ter govori tako, da ga ne razume nobeden, obenem pa vsi mislijo, da jim pritrjuje.
Da stanje ni takšno, kot so ga mediji, protestniki in opozicija prikazovali do konca februarja, je vsaj nova vlada opozorila po 14 dneh vladanja. Morda bo imela več sreče kot prejšnja. Vsekakor se bo lažje pogovarjala s sindikati, z novinarji pa tako ne bo velikega problema, kajti danes že ugotavljajo, da ni denarja.
Moramo se le še znebiti občutka, da nas izkoriščajo Evropa in Amerika in si priznati, da smo si za probleme krivi v glavnem sami.
Tudi up, da bomo dobili povrnjen ukraden denar je prazen. Nekaj ga sicer posamezniki še imajo in ne bodo lačni, večina pa ga je izpuhtela ali pa smo ga pojedli v časih, ko smo se obnašali kot pijani milijonarji.
Z novimi strankami pa le počasi. V 20 letih je naši medijski in politični sceni uspelo tako zasrati politični prostor, da pametnim in sposobnim ljudem, ki jim je nekaj do svoje časti, niti na misel ne pride, da bi se v politiki izpostavili. Politika je zelo časten in odgovoren poklic, od katerega je odvisno življenje vseh državljanov. Vsak mora razčistiti sam s sabo, koliko je prispeval k temu, da pri nas ni tako. Najbrž je zelo malo nedolžnih.
Kaj drugega bi lahko dodal k temu Frenkovemu komentarju kot to, da se z njegovo analizo stanja duha in razmer v tej najini nesrečni deželi strinjam. Imava pa še malo različna mnenja kaj nas je v to godljo pripeljalo, kdo so ljudje in skupine za katere bi lahko rekli, da so glavni krivci in predvsem kako se iz teh zagat izvleči.
IzbrišiNaprtiti vso odgovornost novinarjem, je po mojem razumevanju in skromnem poznavanju stvari, lahko le politično ideološki konstrukt usmerjanja pozornosti od pravih krivcev. Tako kot vse v tej deželi so tudi novinarji razdeljeni med naše in vaše in moramo potem pač povedati, da so krivi naši in vaši, To potem moramo nujno prenesti na vaše in naše politike, kulturnike, intelektualce in vse druge družbene ter socialne skupine tja do čistilk in komunalnih delavcev, upokojencev, brezposelnih starih in mladih, verujočih in neverujočih, navijačev partizanov in navijačev domobrancev, velikih Evropejcev in evro skeptikov in po naši slovenski doktrini celo že na dojenčke, če že ne celo vse tja do že zdavnaj umrlih, s katerimi se tako več ukvarjamo kot z živimi.
Kolega Frenk zapiše, da sem razočaran nad končno usodo VLV in je verjetno prepričan, da sem od tega gibanja pričakoval veliko več. da bi obrnili ta naš mali slovenski svet na glavo nisem pričakoval. Res pa je, da sem upal in verjel, da bodo zmogli veliko več modrosti in vedeli zastaviti cilje gibanja ter uspeli ustvariti nacionalno organizacijsko ter programsko strukturo, ki bi bila respektabilen sogovornik režimskim strankarskim in oblastnim elitam. Nikoli pa nisem ne verjel in ne pričakoval, da bi jih lahko v doglednem času zamenjali.
Ima pa kolega Frenk prav, ko na določen del slovenske družbe naslavlja očitek, da v tej krizi iščejo rešitve, ki so se ponujale tam v devetnajstem ali na začetku dvajsetega stoletja. Težava je seveda v tem, da doslej drugih uporabnih rešitev ni nihče ponudil ali vse,ki so se ali se še ponujajo, razmere le še zaostrujejo in notranja družbena nasprotja le še poglabljajo.
Niti ni tako zelo pomembno kaj kje govori folozof Žižek in ali ga kdo sploh kaj razume. Težava s katero se vsak dan bolj soočamo ter nekaterim že hudo greni življenje in ki je seveda kot take ne želimo priznati ter jo nasilno zavračamo je, da se ugotavlja, da je nekoč stric Marx v svojih analizah človeške družbe imel vendarle prav in se njegove zlovešče napovedi vedno bolj uresničujejo. Temu neprijetnemu spoznanju pa seveda ne moremo ubežati vse tako dolgo dokler ga ne zanika in zavrže konkretna praksa in ne neki novodobni ideološko programirani filozofi, ekonomisti, politiki in drugi modreci s svojimi pamfleti ter napačnimi razlagami.
Saj ni potrebno navajati, da nas izkoriščata Evropa in Amerika, ker je že dovolj, če že končno pridemo do spoznanja, da močni, bogati in nasilni vedno izkoriščajo slabše ter manj razvite. Tako je bilo, je in zagotovo še nekaj časa bo. Kam pa mi spadamo, pa naj presodi vsak sam. Nekaj smo seveda krivi tudi sami, ker smo pač v nekem času sprejemali napačne odločitve. Je pa vprašanje ali smo jih sprejemali svobodno in nas pri tem niso usmerjali in nam občasno malo zvijali rok drugi ter v skladu z njihovimi interesi? O tem se bodo naši otroci nekoč še krepko prepirali.
Pa naj bo dovolj. S kolegom Frenkom pač nekatere stvari različno vidiva in očitno verjameva tudi v različne bogove. V svobodnem svetu to ne bi bilo nič nenavadnega in ne bi bil razlog za spor med nama. Ker pa evropska krtina Slovenija ni niti najmanj svoboden svet kot tudi svoboden svet ni več Evropa sama,ki je razdeljena na dva nepomirljiva pola, sever in jug, so spori te vrste nujni spremljevalci našega sobivanja in naša nesrečna usoda, ki jo bomo na žalost kot dediščino prenesli tudi na naše otroke in vnuke.
Pa lep pozdrav kolega Frenk!
Kolega Plagiator, če bi se pogovarjali na tak način, bi bilo v Sloveniji zagotovo bistveno manj delitev in začeli bi se pogovarjati o pravih stvareh in ne o domobrancih in partizanih.
OdgovoriIzbrišiDve stvari v tvojem odgovoru sta me zmotili. V zadnjem času precej pišeš o izkoriščanju Severa. S tem se lahko deloma in pogojno strinjam. Predvsem pa mislim, da smo se v podrejen položaj spravili sami. Če bi Slovenija imela manjši dolg, ki baje sicer še ni problematičen, (s čimer se seveda ne strinjam) in bi imela zdravo in konkurenčno gospodarstvo, nas ne bi nihče izkoriščal. Ko bo pri nas prevladala miselnost, da lahko zapravimo samo toliko, kolikor bomo ustvarili, bo precej lažje. To velja za podjetja, pa tudi za javni sektor. Ko bomo imeli politike, ki bodo jasno povedali ljudem, da so vse pravice, ki jih imajo, samo pravice na papirju oziroma jih na papirju sploh ne bo, kajti lahko imamo samo tiste pravice, ki si jih lahko plačamo. Če imamo 2x manjši BDP od Avstrije, moramo imeti tudi 2x manjše pravice. Žal. Problem Slovenije in vsega manj razvitega Juga je, da pravice prehitevajo možmosti, ki jih te države imajo. Velikanski problem Slovenije je, da nimamo politike, ki bi to povedala državljanom. Ja, to je desna politika, ki je ni. Še večji problem je, da tudi če bi takšno politiko imeli, nima nikakršnih možnosti, da bi uspela na volitvah.
Tu pa sva pri naslednjem vprašanju. Novinarji so seveda lahko samo poročevalci, celotna nvinarska srenja oziroma medijska politika pa je tudi oblikovalec javnega mnenja. Saj imamo tudi dobre novinarje, toda v vsej greznici se izgubijo oziroma so preprosto preglasovani. Imamo navijače. Ni važno, kdo se za kaj zavzema, kaj v resnici počne, je dober ali slab, pameten ali bedak, važno je, s katere politične grupacije prihaja. Nisem še zasledil članka iz Mladine ali Dela, ki bi pohvalil ali vsaj strokovno ocenil delo "desnega" ministra ali poslanca in nisem zasledil nekaj podobnega pri Reporterju. Mediji očitajo politiki strankokracijo, v resnici pa jo s svojim delovanjem prav spodbujajo.
Lep primer je sprejemanje pokojninske zakonodaje. Ali vse reforme, o katerih so poltiki govorili. Vsakokratna oblast govori o natanko istih stvareh, vsakokratna opozicija nasprotuje natanko istim stvarem. Mediji, ki bi lahko edini ustvarili dovolj velik pritisk in pripravljenost na spremembe pa naredijo vse, da bi čim bolj služili svojim
Kljub temu, da imajo mnogi Finance za rumeni časopis, moram reči, da so za nekaj razredov nad ostalo greznico.