Pretresljiva zgodba h kateri se moramo vrniti!

Vir: DELO, sob, 06.04.2013

Odličnjakinjo strpali na psihiatrijo

Niti zahtevanih sto tisočakov odškodnine ne bo zacelilo duševnih ran Anje, ki so jo iztrgali iz objema matere.

Zgodba sprva srečne družine iz Satahovcev pri Murski Soboti na prvi pogled ni prav nič neobičajna, če ne bi država na celi črti poteptala otrokovih želja. Starša sta po nekaj letih zakona spoznala, da skupno življenje ni več znosno, in sta se leta 2004 ločila. Takrat je bil starejši sin že polnoleten, mlajša Anja pa jih je dopolnila šele deset, zato so o njeni usodi odločali drugi.................................


Ne moremo ubežati svoji vesti in vse slabo pride nekoč za nami. Današnji slovenski mediji nas svojimi pisanji vračajo v čas začetka pomladi ( februar, marec ) leta 2008, ko so ti isti mediji javnosti posredovali pretresljivo zgodbo nesrečne prekmurske deklice, ki bi rada živela pri materi, pa ji vplivni posamezniki in institucije te države tega niso dovolili. Takrat sem zapisal, da se je nad deklico izvršilo nezaslišano, strokovno, policijsko, institucionalno in pravno nasilje in pri tem prepričanju še danes vztrajam. Pet let je minilo od takrat in mnogi, ki so takrat v tej grozoviti zgodbi sodelovali bi se danes svoje vloge morali sramovati. Ker je šlo za tako krut in skrajno nečloveški način izvajanja nasilja nad nemočnim otrokom, sem se odločil, da tokrat ne moraliziram, temveč bom v nadaljevanju le povzel to kar sem takrat sam zapisal in kaj so v zvezi s tem objavljali slovenski mediji.

TV oddaja Trenja in dnevnik DELO: 

Mladoletnico preprosto zarubili

Velemojstri grozljivke, Vladimir Jerman, Pet 21.03.2008

Oče je dejal
Oče J. S. je zaprosili smo ga za mnenje o vsem, kar se je v petek zgodilo z njegovo hčerko (bil je zraven), in vprašali, kako je zdaj z njo, je na kratko odvrnil: »Lepo vas prosim! Zdi se mi, da ste prekoračili vse meje. Obrnite se na mojo odvetnico za medije v Ljubljani.«

Izjava brata
P. S., polnoletni brat prizadete A. S., želi ob sestrini kalvariji podati naslednjo izjavo: »Moj oče J. S. je zelo posesiven in maščevalen človek. Podobno kot A. S. se je dogajalo tudi meni, vendar v bistveno manjšem obsegu kot zdaj njej. Vprašanje pa je, zakaj oče nikdar ni hotel, da bi živel z njim jaz, ampak moja sestra. Bojim se, da bo zaradi tega, ker je oče sodni izvedenec na mursokosobškem sodišču, ta vpliv, ki ga ima na sodnike, v veliki meri škodil moji sestri. Bojim se, da bodo posledice za A. S. hude. Zakaj mu je toliko do A. S.? Bojim se, da zato, da bi prekril svoja pedofilska dejanja, ki jih je v preteklosti že počel, vendar sodišče otroku preprosto ni verjelo.«

Murska Sobota/Ljubljana - Jeseni bo A. S. iz Satahovcev pri Murski Soboti 14 let. Namesto da bi v domačem Prekmurju uživala mladost, mora z okna oddelka za psihologijo pediatrične klinike zreti na strehe stare Ljubljane. Podobno zatočišče so ji pred tem ponudili na sorodnem oddelku v Mariboru. Anja se upravičeno sprašuje: »Ali resnično moram umreti, da bi mi že enkrat dali mir in me pustili normalno živeti?«

Velemojstri grozljivke

Nad otrokom kot damoklejev meč visi sodba okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sodnica M. Š. L. jo je dvakrat dodelila materi, tretjič pa očetu J. S. Z mnenji različnih izvedencev. Rezultat institucionalne skrbi za otrokovo blagostanje je bila sodna izvršba 14. februarja. Približno 15 policistov in kriminalistov je asistiralo medicinskemu osebju, da so odličnjakinjo 8. b II. soboške osnovne šole spravili v reševalno vozilo in odpeljali na psihiatrični oddelek mariborske pediatrije. Brutalni prizori izvršbe so bili filmski. Velemojstri so prejšnji petek grozljivko ponovili še bolj dramatično.

Mama pove: »V Mariboru je psiholog z otrokom opravljal pogovore in po treh tednih, 7. marca, je šla domov k meni. Pred tem so ji v bolnišnici, ker se je bala ponovne izvršbe, rekli, da je nihče ne sme na silo odpeljati. Zdravnica se je o tem tudi pogovorila z murskosoboško okrajno sodnico S. H. K., ki vodi izvršilni oddelek. Zdravnica je A. S. še potrepljala po rami rekoč, da je nekaj časa ne bo nihče rubil in da se bo lahko svobodno sprehajala.«
V petek, 14. marca, okoli devete, je A. S. iz kuhinje videla, kako na dvorišče pelje policijska marica. Zavpila je: »Mama! Mama! Spet grejo po mene!«

Že je na dvorišče pripeljala naslednja marica, za njo kombi nujne medicinske pomoči in druga vozila, med njimi več policijskih. Iz njih je poskakalo vsaj 20 ljudi, še več kot februarja. Zaprli so dvorišče in ulico, kot da lovijo nevarnega kriminalca. Prisluhnimo mami: »So kar prerezali ključavnico in vdrli. Odprem vrata na hodnik, že prihajajo izvršitelj, za njim kriminalisti in policisti ter več drugih. Odrinili so me h kuhinjskemu pultu. Hčerka se me je držala in jokala: 'Mama! Mama! Nikamor ne grem!' Obkrožili so naju, nato A. S. strgali od mene. Od pulta so mene potisnili h kaminu, ko vstopi moja sestra.«

Sestra nadaljuje: »Pretresena sem vprašala: 'Kaj delate tukaj?' Niso odgovorili. Usedla sem se na stol. Tisti hip, ne vem kako, se jim je A. S. izmuznila, stopila za mene, me objela okrog ramen in rekla: »Ne pusti me, nikamor ne grem!' Policisti so planili in naju ločili. Potem so A. S. zgrabili za zapestje, gležnje na nogah in čez život. Pet ali šest policistov jo je odneslo na hodnik in tako ukročeno položilo na nosila. Upirala se jim je, a so jo obvladali. Vse to je opazoval otrokov oče. Ko so jo položili na nosila, je otroku zapestje desne roke trdno stisnil njen oče, drugo pa zdravnica dr. N. K. iz zdravstvenega doma Murska Sobota. Preostalo telo so ji krotili policisti. Takšno so prevezali še s pasovi ter odpeljali v zdravstveni kombi.«

Nedotakljivi si dovolijo vse

Mama: »Mene so medtem pri kaminu tiščali na kolenih z glavo k tlom, da ne bi ničesar videla. Ko se je pomirilo, mi je izvršitelj M. H. iz Kamnika vročil odredbo o izvršbi in zapisnik o rubežu otroka. Vprašala sem ga, ali pozna pravilo, da mora izvršitelj izvršbo ustaviti, če otrok nasprotuje izročitvi. Mi je odvrnil, da pozna, in takoj odšel.«

Sestra: »Ko so A. S. polagali na nosilo, sem zdravnici in policistom rekla, da se otroka ne bi smeli niti dotakniti, kaj šele, da jo tako zverinsko vlečejo. Samo predirno so me pogledali, najbolj zdravnica, a so nadaljevali.«

Zunaj pa, nadaljuje sestra: »Z razdalje, pri cestni ograji, sta dogajanje opazovali Lilijana Ovsenjak, pravnica murskosoboškega Centra za socialno delo, in njihova L. N. In se smehljali.«

Mama: »Po odhodu izvršitelja mi pride sestra povedat, da lahko spremljam A. S. na poti. Nisem pa vedela, kam jo peljejo, saj mi nihče nič ni povedal.« Povedati mora še: »A. S. so prijeli oblečeno v pižamo. Med trganjem so ji strgali levo hlačnico, s takšno je šla na pot. Vseskozi v kombiju je jokala in po, mobitelu klicala na pomoč odvetnika, brata, teto in dedija. Med vožnjo je tudi opazila, da nas spredaj in zadaj spremljajo policisti, kriminalisti in izvršitelj v civilnih vozilih. Spremljali so naju do bolniške sobe, kot tudi otrokov oče in njegova partnerica J. S.«

Mamica, pomagaj

Nadaljuje: »Dr. K. je med vožnjo večkrat klicala mariborsko in ljubljansko pediatrično kliniko. Ne v Mariboru ne v Ljubljani otroka sprva niso hoteli sprejeti. Ko smo prispeli na Vrazov trg 1, zdravnica reče: 'Malo počakajte, grem se pomenit.' Izstopi, gre na kliniko. Rešilno vozilo obkrožijo policisti in kriminalisti. Ko se vrne, zdravnica reče: 'Zdaj gremo!' A. S., ki ni hotela izstopiti, je prijela medicinska sestra: 'Pridi, pridi, nič ti ne bo!' Oklenila se me je: 'Mama, mama! Kam spet grem? Kaj mi delajo? To ni oče ...' in jokala ves čas. Potem je šla le v nogavicah in pižami čez dvorišče na vhod in naprej v sobo. Vse do sobe so naju spremljali policisti.«

Nato: »V sobi je A. S. jokala: 'Mama, moja draga mamica, kam sem jaz prišla, kaj mi delajo, ne pusti me tukaj, ven me vzemi! Mamica, mamica, pomagaj mi!'«

Ob spominjanju mamo spet oblivajo solze. Potem nadaljuje: »Morala sem k bolnišnični zdravnici dr. M. B., otroka pa pustiti v sobi. Na pogovoru vidim, da za mizo sedijo kriminalisti, policisti, zdravnica dr. K. in medicinsko osebje in čakajo. Zdravnico prosim, da se ne bi pogovarjali v prisotnosti teh ljudi in jih je napotila iz sobe. Meni je rekla, da ne ve, ali bi otroka sprejela ali ne. Posredovala je dr. K., naj otroka sprejmejo, ker je v stiski. Zdravnica me je prosila, naj otroku jaz lepo razložim, da mora ostati. Kako to otroku povedati, ko vidiš tiste očke, ki te prosijo pomoči? Srce se mi je trgalo, ko sem morala otroka prepričati.«

Mama vsak dan iz Prekmurja prihaja na obisk k hčerki v Ljubljani: »A. S. se počuti slabo, ogroženo, slabo spi. Boji se, da jo bo oče s silo odpeljal.«

Moj takratni komentar:

Režim je sinoči pokazal svoj pravi obraz. Na začetku oddaje nas voditelj Slak najprej obvesti, da se je zganilo vse živo v tej zagamani deželi, ko se je izvedelo kaj bo predmet oddaje Trenja. Telefonski klici in grožnje ter  sodna prepoved, da ni dovoljeno v javnosti komentirati delovanja Centrov za socialno delo in podobnih režimskih institucij. Halo !!!! Naš domači Veliki brat je udaril, ko se je počutil ogroženega in zaščitil svoje zveste hlapce.  In na stran režima se je postavila celo varuhinja človekovih pravic !! Na stran deklice, ki so jo zaradi tega, ker ima rada mamo in želi živeti pri njej, odpeljali po nalogu očeta na  zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice. Ne. V zaščito je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik vzela režim in njegove institucije. 
 
Kaj je že pred tem preden je postala varuhinja človekovih pravic počela spoštovana gospa ? Če mladoleten in nemočen otrok ne zasluži njene pomoči, čemu potem institut varuha človekovih pravic ? Mislim, da je čas, da spoštovana dama prepusti to mesto nekomu, ki bo svoje delo vedel, želel in upal opravljati v korist vseh tistih, ki so tovrstne pomoči nujno potrebni. In v prvi vrsti so to nedvomno otroci.

Predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti v oddaji Trenja  javno zanika, da dejstvo, da je oče nesrečne deklice pri tem sodišču tudi sodni izvedenec, ni v prav ničemer vplivalo na odločitev sodnice, ki je pred tem dvakrat dosodila deklico materi in potem v tretje očetu. Spoštovani gospod predsednik o tem pa boste težko kogarkoli prepričali.